ZOR člen 591.SZ člen 56, 58, 117, 147. ZSR člen 5.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - status uporabnikov po prodaji stanovanja - najemna pogodba
S tem, ko je toženčeva mati kot nekdanja imetnica stanovanjske pravice privolila, da odkupi stanovanje toženčev brat, to je tožnik, po 117. členu SZ in je ta tudi sklenil kupoprodajno pogodbo dne 12.7.1993, je pravica, ki je izhajala iz ZSR, za toženca ugasnila.
Po 147. členu bi toženec kot nekdanji uporabnik lahko zahteval sklenitev najemne pogodbe le v primeru, če bi mati kot nekdanja imetnica stanovanjske pravice ne privolila v odkup, temveč želela skleniti najemno pogodbo, pa bi jo pri tem smrt prehitela.
56. člen SZ obveznosti sklenitve najemne pogodbe ne ureja. To pomeni, da toženec njene sklenitve tudi po sodni poti ne more izsiliti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prehod obveznosti preživljanja na dediče - privolitev dediča - prenehanje (razveza) oblične pogodbe
Če dedič ne prevzame obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju pod enakimi pogoji, se pogodba razveže. Do prehoda obveznosti nanj po 1. odstavku 122. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) tako ne pride.
Kljub specialnim določbam v ZD sodi tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju med obligacijske pogodbe. Zanje pa velja splošno načelo obligacijskega prava, da je oblične pogodbe mogoče razvezati z neobličnim sporazumom (68. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
revizija - revizijski razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka kot revizijski razlog
S sodbo druge stopnje ni bil prekoračen tožbeni zahtevek, kot zmotno navaja revizija (2. odst. 385. čl. ZPP). To bi bilo mogoče le, če bi bila na drugi stopnji spremenjena sodba prve stopnje. Vendar se to ni zgodilo. Dodatni razlogi, navedeni v sodbi druge stopnje, pa nikakor ne pomenijo, da je pritožbeno sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.
revizija - nedovoljena revizija - pooblaščenci - pooblastilo za zastopanje
Revizija pravdne stranke, ki jo je vložil odvetnik brez pooblastila, je odvetnikova revizija v imenu stranke, ki pa zaradi izostanka pooblastila (92. člen ZPP) ni dovoljena (389. člen ZPP).
Pridobivanje lastnih delnic pomeni po določbah ZP zmanjšanje osnovnega kapitala družbe (in lahko tudi njeno likvidacijo). V 86. členu ZP je določena osnovna glavnica delniške družbe, potrebna za njeno ustanovitev in delo. "Izplačilo delničarskega deleža" -(tega pojma niti ZP niti ZVP ne poznata) bi tako pomenilo zmanjšanje osnovnega kapitala. Določba 99. člena ZP delničarju izrecno odvzema pravico do vračila sredstev, ki jih je porabil za nakup delnic.
ZVKBO člen 2, 2/1-19, 19, 21, 21/1, 21/2-1, 21/3, 22, 22/1, 22/2. ZZV člen 26, 26/1-3, 27, 67, 67/1-7. PRAVILNIK O UKREPIH ZA ZATIRANJE IN IZKORENINJENJE KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4-3.
povzročitev škode - gmotna škoda - ukrepi za zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni - veterinarsko-sanitarni pregled - zakol živali - odškodnina za pobite živali - podlage za odgovornost državnega organa (veterinarska inšpekcija)
Utemeljena je zavrnitev predloga za odmero odškodnine za pobite živali na podlagi ZVŽKB. Lastniku zaradi kužne bolezni ubite živali pripada odškodnina (19. člen ZVŽKB). Vendar pa ima pravico do nje po takrat veljavnem ZVŽ le tisti, ki je, med drugimi pogoji, izvršil predpisane in odrejene ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni (3. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona). Zdravstveno spričevalo pa sodi med ukrepe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni iz II. poglavja ZVŽKB. Gre za predpise javnega reda, katerih kršitev povzroči, da imetnik živali izgubi pravico do odškodnine zaradi ukrepa pristojnega organa.
prodaja nepremičnine - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - konvalidacija pogodbe - zastopanje - sklenitev pogodbe po zastopniku
Kadar je pri sklepanju pogodbe za eno od strank navzoč njen posrednik, ki pa jo po telefonu v navzočnosti druge stranke seznani o bistvenih sestavinah pogodbe, na katere ta telefonično pristane, druga stranka pa pristanek sprejme, je sklenjena ustna pogodba, ki lahko ob izpolnitvi pogojev iz 73. člena ZOR konvalidira.
revizija - pravica do revizije - določitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega predmeta ni nujna sestavina tožbe
Pobudo za določitev VSP lahko da tudi sodnik (11. člen ZPP), ni pa tega dolžan, zlasti kadar zastopa stranko odvetnik. Sicer pa te dolžnosti nima niti v takšnem smislu, da bi zahteval dopolnitev tožbe, ker navedba VSP ni nujna sestavina tožbe, brez katere le-te ne bi bilo mogoče obravnavati (prvi odstavek 109. člena ZPP). Gledano z vidika revizijskega odločanja je le sredstvo za pridobitev pravice do revizije (glede pristojnosti in sestave sodišča je tožnica opredelila zadevo že s tem, da je tožbo vložila na okrajnem sodišču - 1. točka pod II. 99. člena in 100. člen Zakona o sodiščih, Ur. list RS, št. 19/95 in 45/95). Torej tudi po tej strani ni mogoče šteti, da bi bila tožeča stranka prikrajšana za pravico do revizije. Zapravila si jo je pač sama, ker ni o pravem času navedla VSP.
ZOR člen 122, 122/1, 122/2. ZPP (1977) člen 352, 352/1, 385, 385/3.
ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - revizija - uveljavljanje ugovora sočasne izpolnitve v reviziji
Pravilo sočasne izpolnitve sodišče upošteva le na ugovor stranke, tako da ji naloži izpolnitev obveznosti takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka (2. odst. 122.čl. ZOR). Tožena stranka tega ugovora ni postavila.
Tega ugovora z revizijo ni mogoče uveljavljati. Gre za ugovor, ki se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava, vendar mora temeljiti na trditveni in dokazni podlagi, ki je sodišču predložena v postopku na prvi stopnji, oziroma ob pogojih iz 352.čl. ZPP v pritožbi.
Pasivnosti v predhodnem postopku ni mogoče nadomestiti v reviziji, ker to prepoveduje določba 3. odst. 385.čl. ZPP.
Zmotno je mnenje zagovornika, ko navaja, da bi moral biti pouk zapisan z zakonskimi določili člena. Ni namreč bistvena številka člena, pač pa vsebina pouka o pravicah.
posojilo - podaljšanje roka - pogodba o zavarovanju terjatev - rok za vračilo posojila
Določbe 899. čl. ZOR se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Rok za vrnitev posojila je mogoče podaljšati samo pred nastopom zapadlosti. Pri "podaljšanju" roka za vrnitev po zapadlosti ne gre več za podaljšanje roka, ampak za določitev novega roka. Z vidika tožene stranke kot zavarovatelja terjatve na vrnitev posojila je treba takšno "podaljšanje" roka za vrnitev posojila izenačiti s pogodbo o novem posojilu.
zavarovanje avtomobilskega kaska - razdrtje pogodbe - zavarovanje več nevarnosti - sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas
Tretji odstavek 922. člena ZOR ureja razdrtje zavarovalne pogodbe, sklenjene za določen čas, daljši od petih let. V obravnavanem primeru pa sta stranki spora sklenili zavarovalno pogodbo za nedoločen čas. Zato jo je možno razdreti tako, kot to določa 2. odstavek 922. člena ZOR.
Pri zavarovalni pogodbi, s katero je bilo zavarovanih več nevarnosti, se lahko razdre zavarovalna pogodba samo glede ene od zavarovanih nevarnosti.
lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbenega premoženja - tožba po členu 50/2 ZLPP - sprememba tožbe po izteku roka - dopustnost tožbe
Po preteku roka iz 2. odst. 50. člena ZLPP ni mogoče s spremembo pravočasno vložene tožbe začeti uveljavljati nov tožbeni zahtevek, temelječ sicer na revizijskem poročilu, toda na drugačni dejanski in pravni podlagi od tistih, na katerih so temeljili tožbeni zahtevki v pravočasno vloženi tožbi.
ZPP (1977) člen 212, 212-4, 214/1, 214/2. ZIP člen 35, 198.
obseg preizkusa - prekinitev pravdnega postopka - predlog za izvršbo - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje - predhodni preizkus predloga za izvršbo
Prekinitev postopka v pritožbenem postopku potem, ko so bila opravljena v pritožbenem postopku že vsa procesna dejanja strank, ali pa so potekli roki zanje, samo odločba pritožbenega sodišča še ni bila izdana, ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.
Izvršilni sodnik ustrezno reagira samo, če predlog za razširitev izvršbe ni sestavljen v skladu s 35. in 198. členom ZIP. Kontrola, ali je predlog sestavljen v skladu z omenjenima zakonskima določbama pa ne vključuje kontrole, ali je dolžnik res imetnik žiro računa, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo navedel kot njegovega.
SZ člen 58, 156, 156/1. ODZ paragraf 974. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3. ZSR (1982) člen 34.
osebne služnosti - prekarij - stanovanjsko razmerje - pravica do uporabe stanovanja - stanovanjska najemna pogodba - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Neutemeljeno je načelno revizijsko stališče tožencev, da so bila v času veljavnosti ZSR/74 glede stanovanj izključena vsa druga razmerja razen stanovanjskega razmerja, urejenega s tem zakonom. Pravilna je opredelitev dogovora pravdnih strank (nastalega s tem, ko sta se toženca po dovoljenju toženkine tete - tožnice ravnala in se vselila v sporno hišo) kot dogovora v smislu pravnega pravila par. 974 ODZ - in je s tem pravilna opredelitev razmerja pravdnih strank glede sporne hiše kot prekarističnega razmerja. Iz tega razmerja pa tožencema ni nastala pravica do sklenitve najemne pogodbe na podlagi določb SZ, saj je 1. odstavek 156. člena tega zakona dal to pravico le tistemu, ki je imel (ali je imel pravico imeti) z lastnikom sklenjeno stanovanjsko pogodbo po določbah ZSR/82 oziroma je bil imetnik pravice do uporabe stanovanja v zasebni lasti (v smislu določb 34. člena ZSR/82). Iz vsega tega pa nadalje sledi, da toženca nista imela pravice zahtevati od tožnice, naj po uveljavitvi SZ sklene z njima najemno pogodbo za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 421, 421-4, 421-9, 425, 425/2, 426.
obnova postopka - kriva izpovedba priče
Ponujena ponovna izpoved priče A. Z. ni nov dokaz o novem dejstvu (ponarejenem zapisu v beležnici pokojnega S.) v skladu z določbo 9. točke 421. člena ZPP, temveč predstavlja obnovitveni razlog iz 4. točke 421. člena ZPP: možnost obnovitve pravnomočno končanega postopka zaradi krive izpovedi priče, o čemer pa mora obstajati pravnomočna sodba. Posredna izjava o obstoju možnosti krive izpovedi navedenega ne more nadomestiti.
družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - smrt družbenika - dedovanje poslovnega deleža
Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - domneva vzročnosti - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšane življenjske aktivnosti
Določba 173. člena ZOR ne pomeni, da se v primeru osebe, ki je bila poškodovana - v nekem škodnem dogodku, za katerega odgovorna oseba odgovarja po načelu vzročnosti (objektivno) - za vsako njeno stanje, ki ga je mogoče opredeliti kot škodo in ki je nastalo po škodnem dogodku, domneva, da je posledica škodnega dogodka. Dokazati je torej treba, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo. Glede tega materialno pravo narekuje uporabo običajnih dokaznih pravil.
URS člen 34, 35, 39, 40. ZJG člen 9, 13, 16, 16/2.ZOR člen 157, 198, 199.
javna glasila - pravica do popravka in odgovora na objavljeno informacijo - prizadetost pravice ali interesa - obveznost objave odgovora - tožba za objavo odgovora - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Iztožljivosti pravice do odgovora na informacijo v smislu prvega odstavka 9. člena ZJG (in 40. člena Ustave RS) ni mogoče razlagati tako široko kot izvaja revizija. Predpostavka za uveljavitev take pravice je poleg običajne vsebine, ki jo je možno pripisati pojmu odgovora na objavljeno informacijo, tudi prizadetost pravice ali interesa tistega, ki zahteva objavo odgovora. Ta prizadetost pa mora biti navezana na dejstva in podatke iz informacije. Pri tem se pri pravici do odgovora opozarja še na javni interes "po seznanitvi z resničnimi dejstvi in podatki". Ker se z odgovorom odgovarja na dejstva in podatke, mora te vsebine vsebovati tudi sam odgovor oziroma jih mora obravnavati. Na podlagi tega je zaključiti, da je mogoče zahtevati odgovor le na informacije, ki vsebujejo dejstva in navedbe in ne na kakršnekoli (nanašajoče se na mnenja, polemiko in podobno) in da se mora odgovor nanašati na tako vsebino informacije. Ta zaključevanja imajo oporo tudi v 16. členu ZJG. Namreč take predpostavke za objavo odgovora na informacijo morajo biti izpolnjene, če naj se iztoži brezplačna objava odgovora. Od teh predpostavk neodvisne objave pa se lahko dosežejo le na druge načine, kot jih omogoča ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS. Splošna svoboda izražanja namreč nikomur ne zagotavlja pravice do objave njegovih mnenj v prav določenem časopisu, ker iztožljivost take pravice ni zagotovljena.