upravičenec do denacionalizacije - darilna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti
Predlagateljica je v predlogu (in tekom celotnega postopka) zatrjevala, da do sklenitve pravnega posla (dne 6.3.1961 zapisane darilne pogodbe) sploh ni prišlo (točnost teh trditev sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili), vendar pa vprašanje, ali je bil pravni posel sploh sklenjen, po oceni revizijskega sodišča ni odločilno. Dejstvo je namreč, da je na podlagi darilne pogodbe, ki je datirana z 6.3.1961, proti volji predlagateljice in zaradi delovanja predstavnika tedanje oblasti prišlo do spremembe lastninskega stanja, saj je bila z dne 6.3.1961 datirana darilna pogodba predložena zemljiški knjigi in je predstavljala listino, na podlagi katere je prišlo do vpisa stvarnopravnih upravičenj na obdarjenca in s tem izbrisa lastninske pravice predlagateljice kot "darovalke". Ne glede na morebitno pravno neučinkovitost, navideznost, ničnost ali neveljavnost darilne pogodbe, datirane z dne 6.3.19961, je ta vendarle predstavljala listino, ki je vsebovala vse elemente pravnega posla, zaradi česar je ravno na podlagi te listine tudi prišlo do spremembe stvarnopravnih upravičenj na nepremičninah, ki so navedene v tej listini ("darilni" pogodbi). Povedano drugače: kljub morebitni pravni neučinkovitosti, je darilna pogodba datirana z dne 6.3.1961, predstavljala tisti pravni naslov, na podlagi katerega so nepremičnine, ki so bile v njej navedene, postale državna lastnina. Darilna pogodba, datirana z 6.3.1961, je zato predstavljala pravni posel, kakršnega ima v mislih določba 5. člena ZDen.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice (lastninska tožba)
Osrednji problem pravde je bil v presoji - ker gre za lastninsko tožbo - ali sta tožnika bila lastnika vrat, ki jih je odpeljal toženec. Le v tem primeru sta namreč za tožbo legitimirana po materialnem pravu. Da bi opisano dilemo razrešilo, je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek, katerega rezultat je dokazna ocena (8. člen ZPP), po kateri tožeča stranka ni dokazala, da bi postala lastnica vrat s pravnim poslom ali priposestvovanjem kot možnima načinoma pridobitve.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS03831
ZOR člen 178, 178/4, 200, 203. ZUKZ člen 28.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - povzročitev škode - valorizacija zavarovalne vsote - pravo, ki ga je treba uporabiti - zavarovalna vsota - zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri tuji zavarovalnici - nepogodbena odškodninska odgovornost po 28. členu ZUKZ - negmotna (katastrofalna) škoda
V nesreči dveh vozil poškodovani potnik, ki je bil v enem od njiju, lahko toži za odškodnino samo imetnika enega ne glede na morebitno krivdo obeh (178/4 ZOR).
Tuja zavarovalnica mora ob ugovoru zavarovane osebe navesti zavarovalno vsoto, do katere je sklenila zavarovanje s svojim zavarovancem. Če tega ne stori, zanjo ne velja slovenski limit.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo pri katastrofalni škodi (tetraplegija).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03727
ZPP (1977) člen 220.ZOR člen 211, 771.
prodaja - komisija - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - pridržek pravice zahtevati vračilo - oblika zahteve za vračilo - načelo proste presoje dokazov
V določbi 211. člena ZOR za uveljavljanje zahteve za vrnitev plačanega ni predpisana oblika. Pridržek mora biti resen in nedvomen. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev odločilo, da si je tožeča stranka pridržala pravico zahtevati plačano nazaj in da je bil njen pridržek resen, nedvomen in podan že pred plačilom.
ZOR člen 162, 200, 200/1. ZPP (1977) člen 7, 8, 12, 12/3.
negmotna škoda - denarna odškodnina - krivdna odgovornost - dovoljena samopomoč - načelo proste presoje dokazov - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo pri odločanju v pravdnem postopku
Sprejeti zaključek o izključni odgovornosti toženca ima po presoji revizijskega sodišča podlago v ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano. Po teh ugotovitvah je toženec prišel na tožničino dvorišče in na silo poskušal odpeljati sporne smrekove hlode, pri čemer je tožnico, ki je nasprotovala toženčevemu ravnanju s sekiro v roki, po odvzemu sekire porinil proti hlodom, zaradi česar se je poškodovala. V skladu s takimi ugotovitvami je po presoji revizijskega sodišča tudi pravni zaključek sodišč nižjih stopenj, da toženec v spornem primeru ni ravnal v okviru dovoljene samopomoči po 162. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Samopomoč je lahko le obrambno dejanje, medtem ko pomeni toženčevo ravnanje samovoljno in nasilno uveljavljanje določenih pravic nasproti tožnici, čemur se je ta upirala. Sodišče druge stopnje pravilno zaključuje, da je kvečjemu tožnica ravnala v samopomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS03798
ZPP (1977) člen 421, 421-9.ZNP člen 37.ZDen člen 4, 5, 8, 8/5, 56, 56/1.
upravičenci do denacionalizacije po 5. členu ZDen - sodna pristojnost - izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se namreč v obnovitvenem postopku lahko upoštevajo le tedaj, če so dejstva takšnega značaja, da bi privedla do ugodnejše odločbe za predlagatelja, če bi bila ta dejstva in ti dokazi uporabljeni že v prejšnjem postopku. Iz dokazne ocene sodišč druge in prve stopnje pa izhaja, da priča M. V. ni izpovedal prav ničesar o tem, da naj bi premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti. Nasprotno. Kot sta ugotovili obe nižji sodišči iz njegove izpovedbe celo izhaja (s temi ugotovitvami se tudi revizija strinja), da oče predlagateljev J. Š. ni sklenil prav nobenega pravnega posla, ki bi bil podlaga za prehod njegovega premoženja v državno lastnino. Na podlagi take izpovedbe v obnovitvenem postopku zaslišane priče zato ni bilo mogoče obnoviti sodnega postopka, ki je bil v teku zaradi denacionalizacije na podlagi 5. člena ZDen, saj je po navedeni določbi ZDen obstoj pravnega posla, ki je bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti, odločilnega pomena.
razmerja med razvezanima zakoncema - vrnitev darila po razvezi zakonske zveze
Kadar je sicer stavbno zemljišče darovano zakoncu, zaradi gradbe na zemljišču prešlo v novo stvar, določbe 84. čl. ZZZDR o vrnitvi nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze ni mogoče uporabiti. Darovalka lahko ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR) vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek.
Tujcu preneha delovno razmerje s potekom delovnega dovoljenja po samem zakonu (16. čl. ZZT). Med Republiko slovenijo in Republiko Hrvatsko ni mednarodne pogodbe, ki bi dovoljevala zaposlovanje brez delovnega dovoljenja, v smislu drugega odstavka 2. člena ZZT.
delovno razmerje pri delodajalcu - letni dopust - prenehanje delovnega razmerja
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da delavec lahko izrabi letni dopust, določajo akti delodajalca in kolektivne pogodbe. V pravilniku tožene stranke je določeno, da delavec mora pred izrabo letnega dopusta imeti pisno soglasje nadrejenega delavca in vodje enote.
Delavec takšnega soglasja za izrabo letnega dopusta ni imel, zato je tožena stranka na podlagi 5. točke prvega odstavka 100. člena ZDR utemeljeno odločila, da tožniku, ki se je po neupravičenih šestih dneh izostanka vrnil na delo, preneha delovno razmerje.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - ukinitev delovnega mesta - trajni presežki
Tudi v primeru ukinitve delovnega mesta je za določitev trajno presežnih delavcev oziroma za določitev delavca, ki ohrani delovno mesto, treba upoštevati ustrezne kriterije. Tudi ukinitev delovnega mesta je operativni razlog za zmanjšanje potreb po delavcih (29. člen ZDR).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev
Vprašanje, ali je tožnica bila vabljena na sejo ali ne, je dejansko vprašanje, ki ga pritožba tožnice ni posebej izpostavila in ga zato tudi sodišče v izpodbijani sodbi ni obravnavalo. Šele če bi se ugotovilo (na dejansko ugotovitev nižjega sodišča je revizijsko sodišče vezano), da res ni bila vabljena, bi se lahko nato ugotavljalo, ali so bile kršene določbe 81. člena ZTPDR. Ker sodišče o tem ni odločalo, tožeča stranka pa poteka disciplinskega postopka pri toženi stranki, kot je že bilo povedano, sama tudi ni grajala, ni sprejemljiv očitek revizije, da je nižje sodišče odločalo v nasprotju z lastno sodno prakso.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - delovno dovoljenje za tujca
Neutemeljeno je stališče, da bi moralo biti tožniku ohranjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji brez delovnega dovoljenja, ker tako določa Sporazum z dne 27.10.1970, ki naj bi imel značaj mednarodne pogodbe. Temu Sporazumu, tudi po presoji revizijskega sodišča, ni mogoče pripisati narave in pravnih posledic mednarodne pogodbe, saj je bil sklenjen kot medrepubliški dogovor v okviru federalnega sistema bivše SFRJ. Po določbi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-6/91-I - UZITUL) veljajo na ozemlju Republike Slovenije samo tiste mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo (prvi odstavek) pod pogojem, da je Skupščina Republike Slovenije sprejela akt o njihovi notifikaciji (drugi odstavek). Sporazum pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za priznanje njegove mednarodne veljavnosti.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 15.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - prevzem
V primerih prevzema lahko tudi govorimo o trajno presežnih delavcih, katerih socialni položaj pa se rešuje na drug način in ne po postopkih določanja trajno presežnih delavcev.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki
Potreba po uporabi dodatnih kriterijev se pojavi samo takrat, ko pride do enake ocene uspešnosti pri ocenjevanih delavcih in ko s pomočjo tega kriterija zato ni možno določiti, kateri od njih bo ohranil zaposlitev.
ZAPPNI člen 2, 4, 4/2, 72, 73, 73/3, 76. ZTLR člen 71, 78, 78/1.ZVRS člen 1, 3, 5, 5/2, 9, 26. ZDS člen 67, 71, 73, 73/2. ZPP (1977) člen 441.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - protipravnost - izvrševanje oblastne funkcije države
Iz določb Zakona o Vladi Republike Slovenije in iz določbe 76. člena ZAPPNI izhaja, da je Vlada RS upravičena in dolžna upravljati državno premoženje z oblastnimi akti tako, kot je to potrebno za izvajanje državnih funkcij. Tako mora poskrbeti tudi za materialne pogoje dela vseh z zakonom ustanovljenih javnih zavodov.
Na podlagi zakonskih pooblastil je tožena stranka - Vlada RS sprejela sklepa z dne 9.5.1996 in 1.7.1996 kot oblastna akta o dodelitvi spornih poslovnih prostorov Davčni upravi Republike Slovenije, kar je realizirala dne 1.7.1996 in 30.7.1996 z odvzemom teh poslovnih prostorov.
Iz ravnanja tožene stranke v okviru zakonskih pooblastil pri prenosu poslovnih prostorov od tožeče stranke na davčno upravo zanesljivo izhaja, da tako ravnanje ni protipravno in da zato ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke. Napačen je zato materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, ker bi bila morala tožena stranka realizirati omenjena sklepa z dne 9.5.1996 in 1.7.1996 v postopku upravne izvršbe po določilih XVIII. poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodišče druge stopnje spregleda, da navedena sklepa ne predstavljata upravne odločbe ali akta razpolaganja pri urejanju upravnopravnih ali premoženjskopravnih razmerij med subjekti, temveč da gre pri tem za oblastno nastopanje države v lastni stvari preko njenega zakonitega zastopnika, kar je Vlada Republike Slovenije po prvem odstavku 5. člena Zakona o Vladi RS. Vlada kot organ države - tožene stranke torej nastopa v svoji funkciji izvrševanja zakonov.
ZLPP člen 1, 2, 48, 48/1, 48a, 48b, 48c, 50a. ZPPSL (1989) člen 61, 61/2, 95, 95/1, 96, 96/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - podjetje v stečajnem postopku - otvoritvena stečajna bilanca
Glede na ureditev premoženjskega stanja in ugotovitve stečajne mase na podlagi dejansko obstoječih in ažuriranih podatkov je brezpredmetno, da bi naj v konkretni zadevi tožeča stranka vskladila lastninska razmerja, pravne posle in knjiženja, kot ji to nalaga spodbijana odločba tožene stranke. Izvedba te odločbe z opisanimi ukrepi za preprečitev je smiselna oziroma potrebna le v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, do česar pa pri tožeči stranki ne bo prišlo, saj se po določilu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZLPP, ta zakon ne uporablja za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Res je, da novela ZLPP (Ur. list RS, št. 31/93) v drugem odstavku 50.a člena določa, da se ne glede na določilo 2. člena izvede postopek revizije tudi v podjetjih, ki so v stečajnem postopku (pri čemer pomeni po določilu prvega odstavka 48. člena ZLPP postopek revizije finančni, računski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja). To določbo je treba razumeti tako, da se revizija zato, da se ugotovijo eventuelne nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju z družbenim premoženjem, vendar ne zaradi njihovega izkazovanja v stečajni masi, ki je itak že realno ugotovljena in ovrednotena, temveč za eventualne druge namene, očitno tudi zaradi možnosti kazenskega pregona oziroma izvajanja civilnih sankcij proti odgovornim osebam v primeru oškodovanja družbene lastnine.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti
Revidentka tudi sama ob sklicevanju na 173. člen ZOR sprejema domnevo vzročnosti med gradnjo avtoceste v ugotovljenih okoliščinah in škodo na tožnikovi hiši. Na njeni strani je zato dokazno breme, da izpodbije zakonsko domnevo. Kako to lahko stori, izhaja iz navedene zakonske določbe: dokazati bi morala, da njena dejavnost ni bila vzrok za nastanek (celotne ali dela) škode. Podrobnejša pravila za oprostitev odgovornosti vsebuje 177. člen ZOR. Prav določba prvega odstavka tega člena je pravna podlaga za stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožena stranka odškodninsko odgovorna tudi v primeru, če bi zaradi starosti same zgradbe nastala večja škoda kot sicer. Starost zgradbe (in ostale zatrjevane eventuelne pomanjkljivosti) ni vzrok, ki ga investitor in izvajalec del ne bi mogla pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Če bi pritožnik - odvetnik redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil v bolniškem staležu, pravočasno sporočil sodišču, da se razpisane seje senata ne bo mogel udeležiti.