Če bi pritožnik - odvetnik redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil v bolniškem staležu, pravočasno sporočil sodišču, da se razpisane seje senata ne bo mogel udeležiti.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v točkah
V tej pravdni zadevi tožeča stranka v tožbi ni navedla VSP v skladu s citiranimi določbami ZPP. Na tožbi je namreč napisala kot vrednost spora "pcto 5.000 t. točk", ne pa vrednosti spora v denarnih enotah. Pravni standard VSP namreč terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, primerjalno ali analogno vrednotenje ne dovoljuje, da bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti VSP. Navedba vrednosti v točkah, za katere vrhu tega ni pojasnjeno, za kakšne točke gre, v blagu, dragih kovinah ali podobnem v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva. Zato pomeni v točkah izražena VSP kot da navedbe vrednosti spornega predmeta sploh ni.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - kdaj je podana krivda - malomarnost - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti (skrbnost dobrega strokovnjaka) - obseg povrnitve gmotne škode - deljena odgovornost (konkurenca različnih oblik krivde ) - tatvina čekovnih blanketov
V obravnavani zadevi gre za vprašanje deljene krivde, s tem pa tudi za vprašanje konkurence med različnimi oblikami krivde za nastalo škodo. Za pravilno materialnopravno odločitev je zato potrebno ugotoviti stopnjo prvotoženčeve malomarnosti. Sodišče prve stopnje in sodišče druge stopnje sta njegovo ravnanje opredelili s skrajno neskrbnostjo ali pravilneje z veliko malomarnostjo. Za presojo stopnje malomarnosti veljajo abstraktna merila. Z veliko malomarnostjo zato ravna tisti, ki ne upošteva niti tiste pazljivosti, ki bi jo uporabil povprečen človek. Revizijsko sodišče ugotavlja, da vsak povprečen voznik ve za možnost tatvine oziroma vloma v avtomobil ali v drugo motorno vozilo, zato vsak povprečno skrben voznik tudi zaklepa svoje vozilo. Okoliščina, kdaj naj bi se prvotoženec s poklicnimi vozniki pogovarjal o vlomih v tovornjake, zato ni odločilna. Kot povprečen voznik se je te možnosti moral in mogel zavedati. Ker je kljub temu pustil tovornjak nezaklenjen, je ravnal z veliko malomarnostjo.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti
Revidentka tudi sama ob sklicevanju na 173. člen ZOR sprejema domnevo vzročnosti med gradnjo avtoceste v ugotovljenih okoliščinah in škodo na tožnikovi hiši. Na njeni strani je zato dokazno breme, da izpodbije zakonsko domnevo. Kako to lahko stori, izhaja iz navedene zakonske določbe: dokazati bi morala, da njena dejavnost ni bila vzrok za nastanek (celotne ali dela) škode. Podrobnejša pravila za oprostitev odgovornosti vsebuje 177. člen ZOR. Prav določba prvega odstavka tega člena je pravna podlaga za stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožena stranka odškodninsko odgovorna tudi v primeru, če bi zaradi starosti same zgradbe nastala večja škoda kot sicer. Starost zgradbe (in ostale zatrjevane eventuelne pomanjkljivosti) ni vzrok, ki ga investitor in izvajalec del ne bi mogla pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
ZZZDR člen 64, 64/3, 78, 78/1, 123, 123/1, 124, 124/1,124/2, 131, 131/1.URS člen 54, 54/1, 56, 56/1.
spremenjene okoliščine - razmerja med starši in otroci - znižanje preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - pravice in dolžnosti staršev - pravice otrok - preživljanje staršev
Obveznost preživljati mladoletne otroke ima prednost pred preživljanjem staršev oziroma preživljanje slednjih ne sme iti na račun preživljanja otrok.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Čeprav je po določbah ZPP določitev vrednosti spornega predmeta v prvi vrsti dolžnost tožnika (drugi odstavek 186. člena ZPP), pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost (tretji odstavek 40. člena ZPP), pa ima zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave Republike Slovenije) tudi toženec možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta. Tako kot mora tožnik oceno vrednosti spornega predmeta navesti v tožbi, mora toženec izostanku ocene vrednosti spornega predmeta ali prenizki oceni ugovarjati v odgovoru na tožbo ali v okviru okoliščin iz tretjega odstavka 40. člena ZPP. Če tega ne stori, si ne more zagotoviti pravice do revizije.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - podstanovalska razmerja - nezakonita vselitev - izpraznitev stanovanja
Toženec uporablja sporno stanovanje brez pravnega naslova (58.čl. Stanovanjskega zakona). J. ni pridobil stanovanjske pravice po tedaj veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Ker J. ni bil imetnik stanovanjske pravice, ni mogel skleniti veljavne podnajemne pogodbe s tožencem.
dodeljevanje stanovanj - službeno stanovanje v zdravstvenem zavodu - privatizacija stanovanj - pravica do odkupa službenega stanovanja
Stanovanjski zakon (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96) določa v poglavju o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, da morajo lastniki prodati stanovanje na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je imel to pravico na dan uveljavitve zakona (117. člen). Toda od tega načela je predvidel izjeme, ko lastnik ni dolžan prodati stanovanja. Med njimi je v tretjem odstavku 129. člena predvidel tudi izjemo, če gre za stanovanja, ki so namenjena osebam za opravljanje službene dejavnosti (40. člen ZSR). Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bilo tožnici že 25.9.1991 dodeljeno stanovanje v objektu Zdravstvene postaje V... le v uporabo zato, da je opravljala svojo službeno dolžnost, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zapisali, da tedaj ni pridobila stanovanjske pravice in da njena zahteva za odkup stanovanja ni utemeljena.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev
Odločitev nižjih sodišč o tem, da spada sporna nepremičnina v skupno premoženje pravdnih strank, pridobljeno med zakonsko zvezo, je pretežno dejanske narave. Ugotoviti je bilo treba, kdaj sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, kdaj je skupno življenje med njima prenehalo, kolikšen je bil ekonomski prispevek zakoncev pri ustvarjanju skupnega premoženja - tudi sporne nepremičnine - in ali je ta bila kupljena še v času skupnega življenja in iz skupnih denarnih prihrankov.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Po določilu 200. člena ZOR se priznava pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje, to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku za povrnitev negmotne škode ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila tožnikova življenjska aktivnost zmanjšana za 5 odstotkov in to samo začasno, za obdobje 4 mesecev. Tako zmanjšana življenjska aktivnost tožniku ni preprečevala njegovih vsakdanjih življenjskih opravil, ovirala ga je le pri opravljanju lažjih kmečkih del, saj za težja dela kot invalid prve kategorije itak ni sposoben. Zaradi tega tožnik, čeprav je bil oviran pri delu v poletnem obdobju, ni mogel trpeti hudih duševnih bolečin in bi bilo celo v primeru, če bi šlo za trajno zmanjšano sposobnost lahko vprašljivo, če so tožnikove duševne bolečine tako intenzivne, da upravičujejo denarno odškodnino. Toda tožnik se je zavedal, da se bo njegovo zdravje izboljšalo, kar se je v nekaj mesecih tudi zgodilo. Šlo je torej za relativno blage duševne bolečine, ki so trajale omejen, relativno kratek čas, zato tožnik za to trpljenje ni upravičen do denarne satisfakcije, saj njegovo čustveno ravnovesje ni bilo dovolj globoko prizadeto, denarna kazen tožencu pa ni združljiva s pravno naravno denarne odškodnine.
prodaja - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravice tretjega na stvari
Kupec lahko zahteva varstvo pred evikcijo, če ima kdo tretji pravice na prodani stvari in jih uveljavlja nasproti njemu ter so te pravice take, da izključujejo, zmanjšujejo ali omejujejo njegovo pravico.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (178. člen ZOR, zakona o obligacijskih razmerjih). V okviru prehoda zavarovančevih pravic na zavarovalnico (939. člen ZOR) nasproti povzročitelju (tožencu) je bila navedena določba o krivdni odgovornosti upoštevana.
stvarna pristojnost - pristojnost sodišča - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - tožbeni zahtevek, izražen v tuji valuti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na plačilo tolarske protivrednosti tuje valute, med postopkom pa zahtevek ni bil spremenjen, je za sojenje stvarno pristojno tisto sodišče, ki je glede na menjalni tečaj bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe (tretji odstavek 15. člena in drugi odstavek 186. člena ZPP).
ZBP člen 26.ZOR člen 12, 371, 374. ZT-90 člen 40, 41.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje
Tožbena dejanska in pravna trditvena podlaga se opira na določbo 26. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom zakona o trgovini RS). Ta določa, da mora prodajalec, ki postavi kupcu molče ali izrečno kot pogoj za prodajo blaga, da mu vnaprej plača določen znesek kupnine, ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled. Po vsebini je to norma, ki varuje potrošnika kot ekonomsko šibkejšega pogodbenega partnerja tako, da preprečuje, da bi z izsiljenim vnaprejšnjim plačilom brezplačno kreditiral prodajalca. Ne gre torej niti za špekulativno, niti za monopolistično delovanje, zaradi česar tudi ni mogoče uporabiti tistih določb zakona o trgovini SFRJ, ki opredeljujejo enoletni subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje premoženjskopravnih zahtevkov.
Če sodni svet kandidata, ki se je prijavil na razpis za predsednika sodišča, ne predlaga v imenovanje ministru za pravosodje, mu mora o tem izdati obrazloženo odločbo, sicer krši določbo 25. člena ustave, ker kandidatu ne omogoči, da bi v upravnem sporu lahko učinkovito branil svoje pravice.
začasna odredba - prepoved uporabe blagovne znamke
Začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (začasna prepoved vsakršne uporabe navedene blagovne znamke v gospodarskem prometu), kot ga v zahtevi za začasno odredbo predlaga pritožnica, ne more biti predmet začasne odredbe v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS. Začasna ureditev stanja, ki se v tem primeru zahteva, se po svoji vsebini ne nanaša na sporno pravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, ampak drugo pravno razmerje, torej razmerje, ki je nastalo že po izvršitvi izpodbijane odločbe v upravnem sporu, torej že po vpisu v register znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Za ta razmerja pa Zakon o industrijski lastnini predvideva drugo sodno varstvo.
Po 147. členu SZ je lastnik stanovanja dolžan skleniti najemno pogodbo z občani, ki so ob uveljavitvi SZ imeli stanovanjsko pravico. Toženca sta pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklenila šele v novembru leta 1992. Torej toženca ob uveljavitvi SZ nista imela stanovanjske pravice in nimata pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe.
Iz 590. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in iz 60. člena SZ izhaja, da podzakup oziroma podnajemno razmerje preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup oziroma najemno razmerje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvotoženi stranki stanovanjsko razmerje prenehalo. Torej je na podlagi 60. člena SZ prenehalo tudi podnajemno razmerje med prvotoženo in drugo ter tretjetoženo stranko.
Drugotožena in tretjetožena stranka sta uporabljali stanovanje, ne da bi z lastnikom sklenili najemno pogodbo, torej sta uporabljali stanovanje nezakonito.