povzročitev škode - nastanek škodnega dogodka - nastanek škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - nova škoda - začetek teka zastaralnega roka za novo škodo - gmotna škoda - povrnitev škode v primeru prizadetega zdravja - stroški za tujo pomoč in nego po končanem zdravljenju - negmotna škoda - denarna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zastaranje samega kazenskega pregona res prične teči z dnevom storitve kazenskega dejanja, zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kazenskim dejanjem pa prične teči z dnevom, ko je škoda nastala oziroma ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja. Ker čas nastanka škode ni vedno istoveten s časom samega škodnega dogodka, je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala oziroma kdaj je oškodovanec zanjo zvedel. To velja tudi za tkim. novo škodo. Dokler do nje ni prišlo oziroma dokler oškodovanec zanjo ni zvedel, ni mogel pričeti teči niti splošni zastaralni rok za odškodninske terjatve iz 376. člena ZOR, niti ... zastaralni rok iz 377. člena ZOR.
Pravna podlaga za prisojo odškodnine za tujo pomoč je v prvem odstavku 195. člena ZOR, po katerem mora povzročitelj (oziroma odgovorna oseba) telesne poškodbe povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi. Med te druge stroške spadajo tudi stroški za tujo pomoč in nego po zdravljenju, če so ostale takšne škodne posledice, da se kaže tudi takšna škoda.
gmotna škoda - obseg povrnitve gmotne škode - izgubljeni dobiček - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - vštevanje davščin (davkov)
Sodišči prve in druge stopnje sta sicer pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu 155. člena in 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89)
ugotavljali premoženjsko škodo, ki se je pri tožnici odrazila v zmanjšanju premoženja in preprečitvi njegovega povečanja. Pravilno sta ravnali, da sta potem, ko sta ugotovili, da se je tožnica poleg tega, da je gospodinjila, trajno ukvarjala tudi s šivanjem kot postransko dejavnostjo, ugotavljali obseg te dejavnosti. Tožnica v odgovoru na revizijo namreč utemeljeno opozarja, da je pomemben izgubljeni zaslužek, ki bi ga pričakovali ob normalnem teku stvari, ne glede na to, če je bil prijavljen upravnemu organu. Toda pri ugotavljanju višine škode je treba upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo nanjo, tudi davčne obveznosti.
ZUKZ člen 3 20, 20/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 4, 4-a. Splošni nemški trgovinski zakonik člen 1. Splošni državljanski zakonik vojvodstva Liechenstein paragraf 879, 879-5.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - pravo države Liechenstein - prodaja blaga - ničnost pogodbe - oderuštvo - dunajska konvencija
V skladu z določilom 3. člena ZUKZ bi sicer v tem sporu utegnila priti v poštev konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Toda po določilu alinee a) 4. člena konvencije se ta ne nanaša na veljavnost pogodbe. Pravdni stranki tudi nista sami določili, katero pravo je treba uporabiti za pogodbo. Zato prihaja v poštev določilo 1. točke 20. člena ZULZ, da se za pogodbo o prodaji premičnin uporabi pravo kraja, kjer je imel prodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pridobitni naslov - zavarovanje bodoče denarne terjatve
Hipoteka je zastavna pravica na tuji nepremičnini (63. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, naprej ZTLR). Ta nastane tako kot stvarne pravice: na podlagi pridobitnega naslova (pogodbe, sodne odločbe - prvi odstavek 64. člena ZTLR) in pridobitnega načina (vpisom v zemljiški knjigi - prav tako prvi odstavek 64. člena ZTLR). Tožnik v tem primeru pridobitni naslov šele iztožuje (v obliki sodne odločbe po predlaganem tožbenem zahtevku). ZTLR ne vsebuje določb o pridobitnih naslovih, ker je to stvar obligacijskega prava (zakona o obligacijskih razmerjih, naprej ZOR). Po določbah ZOR pa nastajajo medsebojne obveznosti na podlagi sporazuma strank, pogodbe (26. člen ZOR), za katere se ne zahteva oblika, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 67. člena ZOR). Tožnik po (smiselnih) ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje pogodbene podlage za postavljeni tožbeni zahtevek ni niti zatrjeval. Dejanska podlaga, kakršna je bila ugotovljena, pa ne utemeljuje postavljenega tožbenega zahtevka, saj je bil kredit po teh ugotovitvah skupen in zato skupna tudi obveznost njegovega vračila. V reviziji ponovljene a zgolj navržene trditve o poroštvu, ki naj bi ostajalo med pravdnima strankama, v postopku ni bilo ugotovljeno, niti ne ostale predpostavke, ki so potrebne za utemeljenost zahtevka na podlagi določila 1015. člena ZOR. V drugih materialnopravnih predpisih postavljeni tožbeni zahtevek prav tako nima opore.
ZZZDR člen 78, 78/1, 105, 105/1, 105/2. KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O OTROKOVIH PRAVICAH člen 12, 12/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji skupnih otrok - koristi otroka - upoštevanje otrokove želje
Ko gre za dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ob razvezi zakonske zveze, sodišče ne more upoštevati želje staršev, kolikor te niso skladne s koristmi otrok.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (izguba očeta) - določitev višine odškodnine
Odškodnina za duševne bolečine tožnice, ki jih ima zaradi izgube očeta, v ugotovljeni višini 2,000.000,00 SIT kot jo je določilo sodišče druge stopnje, ni previsoka. Sprejeta odločitev o višini odškodnine odraža po presoji revizijskega sodišča vse okoliščine na strani tožnice, ki zadevajo obseg njene škode v zvezi z izgubo očeta, na drugi strani pa je ta odškodnina primerljiva tudi z odškodninami, ki so bile prisojene v podobnih škodnih zadevah. Revizijski očitek o pretiranosti navedene odškodnine, od katere mora toženka plačati le 35% to je 700.000,00 SIT, ni utemeljen.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1, 93, 93/3.URS člen 22.
začasna odredba - imenovanje notarja
Prvostopno sodišče, ki odloča v času uporabe novega ZUS, mora uporabljati določbe novega ZUS v skladu s 3. odstavkom 93. člena ZUS. Zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, tudi v postopku za izdajo začasne odredbe, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka in dejstvo, da ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine
Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine je treba primerjati sedanje razmere strank z razmerami, kakršne so bile ob prejšnjem odločanju o preživnini.
negmotna škoda - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - določitev višine odškodnine - bodoča škoda
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, primarni in sekundarni strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
razmerja med starši in otroci - izpodbijanje očetovstva
Samo z izjavami strank ni mogoče spremeniti statusnega razmerja med tožnikom in tožencem. Zakonsko očetovstvo je mogoče izpodbiti samo na način in v roku, ki ga določa 96. čl. ZZZDR.
Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu spolšnega ljudskega premoženja člen 26, 36.ZDen člen 5.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - darilna pogodba - ničnost
Iz ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je oče tožnic J. K. kot poklicni politik in sekretar okrajnega komiteja KPS v K. s pogodbo 18.9.1953 daroval v tem postopku iztoževane nepremičnine okrajnemu ljudskemu odboru kot upravljalcu splošnega ljudskega premoženja, pri čemer je šlo za podaritev te zemlje kmetijskemu zemljiškemu skladu. Pogodba ni bila sklenjena z namenom, da bi se onemogočila ali otežkočila vložitev zemlje v kmetijski zemljiški sklad, ampak nasprotno. Taka presoja je utemeljena. Namreč lastnik, ki mu je bil presežek zemlje odvzet z odločbo okrajne komisije, je imel zoper njo pravno sredstvo (po določilu 26. člena ZKZS s tožbo na okrajno sodišče). V postopku pa se je moralo tudi ugotoviti, katera zemljišča naj se kot presežek odvzamejo. Prizadetemu je šla tudi odškodnina za odvzeto zemljišče (5. člen ZKZS). Zato je utemeljeno zaključevanje, da odločbe okrajnega ljudskega odbora niso bile deklaratorne. Take ugotovitve dajejo podlago za dvoje zaključkov:
prvič, presežek zemlje ni prešel v kmetijski zemljiški sklad po sili zakona z dnem njegove uveljavitve (torej maja 1953) in kar naj bi onemogočalo razpolaganje z zemljišči po sprejetju zakona, to je v tem primeru z darilno pogodbo 18.9.1953); in drugič, darilna pogodba je lahko predstavljala kvalitativno drugačen (to je brezplačen in po obsegu večji odstop zemljišča v splošno ljudsko premoženje kot pa ga je določal zakon) in pravno dopusten prenos zemljišča, ker je ne le izpolnjeval cilje zakona, temveč jih je celo presegal. Zato je ne le pravno pravilen ampak tudi edino pravno logičen zaključek, da taka pogodba kot je sporna darilna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam in zato tudi ne nična.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - negmotna škoda - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - upoštevanje sodne prakse
Če se ugotavlja deljena odgovornost po 1. odst. 192.čl. ZOR, je lahko delež odgovornosti oškodovanca odvisen tudi od tega, ali je sicer objektivno odškodninsko odgovorni imetnik nevarne stvari ravnal krivdno.
ZPP (1977) člen 326, 326/3.ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 26/2, 29, 29/2.ZDen člen 88.
najem poslovnih stavb - prenehanje najemnega razmerja - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas - odpovedni rok - izpraznitev poslovne stavbe - iztek časa najema - upoštevanje odpovednega roka - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - izjeme
Ker je bilo v postopkih pred sodiščema nižjih stopenj ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili zakupno pogodbo za sporno poslovno stavbo 24.8.1990 za nedoločen čas, najmanj pa za 5 let in ki preneha na podlagi odpovedi kateregakoli od pogodbenikov s potekom enoletnega roka, da je tožnica podala odpoved pogodbe s predlogom za izpraznitev poslovne stavbe 25.8.1994 z enoletnim odpovednim rokom in z zahtevkom za izpraznitev poslovne stavbe 1.9.1995, ocenjuje revizijsko sodišče, da sta sodišči nižjih stopenj v tej zadevi odločili v skladu s spredaj navedenimi predpisi, kar pomeni, da sta materialno pravo pravilno uporabili. Ta zaključek velja za vse sestavine pobijane odločitve, kar pomeni, da velja tudi za čas odpovedi zakupne pogodbe in za čas izpraznitve poslovne stavbe. Namreč s sodbama sodišč nižjih stopenj izrečene pravne posledice nastopijo šele s potekom 5 letnega zakupnega razmerja to je 1.9.1995. Ob tem pa je revidenta opozoriti še na določilo tretjega odstavka 326. člena ZPP, po katerem se lahko izda sodba, s katero se toženec obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, še preden preneha to razmerje.
Razvoj in konstrukcija orodja za vrtanje in pritrjevanje trenic in podnic v hladilniških ladjah, ki je bila izvedena z znanimi tehničnimi sredstvi in znanimi postopki, je tehnična izboljšava v smislu 159. člena ZVIT.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek
Po določbah 145.a in 145.b člena Zakona o podjetjih (ZP - Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89 in 46/90) bi bilo sicer možno, da bi se člani koncerna dogovorili, da se pristojnosti glede ugotavljanja trajno presežnih delavcev in vodenja postopkov prenese na holding, vendar glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki jih v revizijskem postopku ni možno preizkušati (določba tretjega odstavka 385. člena ZPP), takega prenosa pristojnosti ni bilo. Zato je tudi pravilna odločitev v izpodbijani sodbi, da sklepi tožene stranke o trajno presežnih delavcih niso bili v skladu z veljavnimi predpisi.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - upravičenost do odpravnine
Pravico do odpravnine je presojati le v okviru razloga za prenehanje delovnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 36.e člena Zakona o delovnih razmerjih.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje po prvem odstavku 93. člena takrat veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list SFRJ, št.
84/89), je bil tožbeni zahtevek na plačilo odpravnine materialnopravno pravilno zavrnjen.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - plačilo plače - odpravnina
Revizijska navedba "nesporno je, da je tožnikom pri tožencu prenehalo delovno razmerje dne 16.12.1991" je v nasprotju z revizijsko navedbo, da tožena stranka delavcem od oktobra pa do prenehanja delovnega razmerja ni dolžna izplačati osebnih dohodkov. Dokler traja delovno razmerje, veljajo tudi medsebojne obveznosti, to je na eni strani obveznost opravljati določeno delo in na drugi strani obveznost plačila. Tožena stranka se ne more izogniti svoji obveznosti plačila osebnih dohodkov s tem, da navaja sklenitev civilne pogodbe s svojo nekdanjo poslovno enoto. Svojih obveznosti iz delovnega razmerja s tako pogodbo ne more neposredno prenesti na drugega, dokler so delavci pri njej v delovnem razmerju. Možni so sicer različni dogovori o prevzemu premoženjskopravnih obveznosti, ki pa so lahko samo obveznosti civilnopravne narave, ne pa obveznosti iz delovnega razmerja.
odškodninska odgovornost - odškodnina - zaključek zdravljenja - zastaralni rok
Tudi za materialne stroške, povezane z zdravljenjem zaradi nesreče pri delu, začne teči zastaralni rok z zaključkom zdravljenja, ne pa od vsakega posameznega izdatka posebej.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastilo za zastopanje
Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi odvetnika nista zastopala tožnika s pooblastilom, kot ga zahteva 1. odstavek 98. člena ZPP, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - nadaljevanje dela po izteku poskusnega dela
Če delavec nadaljuje z delom po izteku poskusnega dela, se šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, čeprav bi naj bilo sklenjeno le za čas poskusnega dela.