URS člen 22, 23. ZTPDR člen 66. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 124.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - izpodbijanje drugostopnega sklepa komisije pri sindikatih
Disciplinska komisija pri sindikatu delavcev pri zasebnikih je ugodila ugovoru delavca in razveljavila delodajalčevo odpoved delovnega razmerja delavcu zaradi njegove hujše kršitve delovne obveznosti.
O ugovoru je odločil organ, ki deluje zunaj delodajalca in s katerim je bilo odločeno v škodo delodajalca. Zaradi tega ima delodajalec - toženec, neglede na določbo prvega odstavka 66. člena ZTPDR, pravico do sodnega varstva po splošnih načelih varstva pravic (22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije).
Toženčevi reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje, ki je na podlagi 66. člena ZTPDR zavrglo njegovo nasprotno tožbo, pa kljub temu ni bilo mogoče ugoditi. Na podlagi 124. člena Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 18/89) je potekel zastaralni rok za izrek novega disciplinskega ukrepa. V rok je vštet čas od storitve zadnje kršitve delovne obveznosti do vložitve tožbe in od vročitve drugostopne sodbe zastopniku toženca pa do vložitve revizije, kar skupaj znaša več kot trideset dni.
vzročna zveza - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - kvalifikatorne okoliščine - pojem hujše posledice
V 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) se izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, če je zaradi njih nastala ali bi lahko nastala z zakonom določena hujša posledica.
Pojem hujša posledica praviloma pomeni, da je iz osnovne oblike kršitve nastala istovrstna posledica v večjem obsegu ali v hujši obliki, ali pa je nastala kakšna druga posledica, ki se po naravi stvari lahko pričakuje. V obeh primerih mora biti podana vzročna zveza med temeljnim dejanjem in nastalo hujšo posledico. Znake nastalih posledic pa je potrebno kot dejstva ugotoviti v disciplinskem postopku.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zdravniško spričevalo - javna listina
Zdravniška spričevala je sodišče lahko vzelo za podlago svoji odločitvi, saj gre za javne listine, ki dokazujejo resničnost z njimi ugotovljenih dejstev (1. in 2. odstavek 230. člena ZPP). Če se pri sprejeti odločitvi ne bi upoštevalo tega, kar je v listini potrjeno (dokazna listina), bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.
ZPPSL člen 137. ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23.
stvarna pristojnost
Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Po določbi II/5. točke 101. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), ki jo je treba upoštevati v tem primeru, pa je v zadevah prisilne poravnave, stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, pristojno odločati okrožno sodišče.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - postopek v gospodarskih sporih
Ko je sodišče druge stopnje reševalo toženčevo pritožbo, je pravilno opozorilo, da gre v tej zadevi za spor, o katerem je potrebno odločati po predpisih o postopku v gospodarskih sporih (dvaintrideseto poglavje zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožeča stranka je namreč družba z omejeno odgovornostjo in sodi med osebe, za katere veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih (1. točka 489. člena ZPP), toženec pa je bil po lastni izjavi v času sklenitve in izpolnitve v tej zadevi obravnavane špediterske pogodbe obrtnik, torej oseba iz 489.a člena ZPP, sam spor pa izvira iz gospodarskega razmerja pravdnih strank.
pravice imetnika stanovanjske pravice - zamenjava stanovanja - dopustnost zamenjave - navidezna zamenjava - izpraznitev stanovanja
V času sklenitve zamenjalne pogodbe med tožencem in sopogodbenikom G. je veljal še ZSR. Po določilu tretjega odstavka 23. člena navedenega zakona zamenjava stanovanj ni dovoljena, če gre za navidezno zamenjavo. Po petem odstavku istega člena pa se za navidezno zamenjavo stanovanj šteje zlasti, če eden izmed imetnikov stanovanjske pravice dejansko ne izvrši zamenjave, če po izvršeni zamenjavi stanovanja sploh ne uporablja, če gradi hišo in podobno. Ker je bila v navedenem primeru toženčeva pogodba o zamenjavi stanovanj navidezna in zato nična, ta pogodba ne more predstavljati pravnega naslova za toženčevo bivanje v spornem stanovanju. To pa pomeni, da je toženec v spornem stanovanju brez pravnega naslova. To pa utemeljuje izpraznitven zahtevek po 58. členu stanovanjskega zakona.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost
Po določilu prvega odstavka 154. člena ZOR je drugemu nastalo škodo dolžan povrniti tisti, ki jo je povzročil, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Ugotovljeno dejansko stanje v postopkih na nižjih stopnjah je utemeljevalo uporabo navedene pravne podlage. Tožnica je namreč utrpela škodo zaradi padca na poledenelem vhodu v poslovne prostore prve toženke, torej na vhodu, ki ga je bila ona dolžna vzdrževati, prva toženka pa ni dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo brez njene krivde. S tem so bile ugotovljene vse predpostavke za odškodninsko odgovornost prve toženke ter so drugačna njena revizijska izvajanja neutemeljena.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 189, 382, 382/2. ZSR člen 35, 35/1, 47, 47/2, 47/4, 50, 50/1, 50/3.SZ člen 58, 58/1, 58/2.
revizija - dovoljenost revizije - nasprotna tožba - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dodeljevanje stanovanj - nastanek stanovanjskega razmerja - pravna narava sklepa delavskega sveta - če odločba o dodelitvi stanovanja ni izdana - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Tožena stranka je z nasprotno tožbo postavila zahtevek za sklenitev najemne pogodbe. Gre torej za nedenarni zahtevek, vendar pa za premoženjskopravni spor. V takšnih primerih je revizija dovoljena le, če VSP presega v zakonu določeni znesek (drugi odstavek 382. člena ZPP). Procesnopravna narava nasprotne tožbe je enaka kakor narava (glavne) tožbe. Razlike so le v njeni dopustnosti glede na pogoje iz 189. člena ZPP. Za nasprotno tožbo, razen omenjene razlike, veljajo vsa pravila kot za tožbo. Res sicer, če omenimo to kot izjemo pravkar povedanega, (glavna) tožba "pritegne" nasprotno tožbo, kar zadeva krajevno pristojnost, tako da toženec izkoristi že vzpostavljeno pristojnost v zvezi z (glavno) tožbo (posebna vrsta sodne atrakcije) za svojo tožbo proti tožniku. Vendar iz te okoliščine ni mogoče sklepati, da bi se označba VSP (glavne) tožbe raztezala tudi na nasprotno tožbo, se pravi, da bi VSP (glavne) tožbe veljala za nasprotno tožbo. Ker tožena stranka ni navedla VSP za nasprotno tožbo, si ni zagotovila pravice do revizije (citirani drugi odstavek 186. člena ZPP).
Revizijskemu mnenju, da se je toženec vselil 4.8.1989 v obravnavane prostore nezakonito, torej v nasprotju z določbami ZSR (prvi odstavek 50. člena), se ni mogoče pridružiti. Sklep delavskega sveta tožeče stranke z dne 4.8.1989 vsekakor ustreza zahtevi iz prvega odstavka 35. člena ZSR, po katerem se stanovanja v družbeni lastnini dodeljujejo z odločbo o dodelitvi stanovanja, ki jo izda pooblaščeni organ stanodajalca. Delavski svet je bil najvišji organ upravljanja pri tožeči stranki. Če na podlagi tega sklepa ni bila izdana še posebna odločba, sklepu ne jemlje narave pravnega naslova za vselitev. Tožečo stranko je takšen sklep zavezoval, prav tako pa tudi toženca, ko se je vselil. Tudi sklicevanje na to, da toženec ni pred vselitvijo podpisal izjave, da bo uporabljal stanovanje v družbeni lastnini v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev, ni utemeljeno. V tej zadevi se ni trdilo, da je bila tožencu ponujena takšna izjava. Le, če bi se to zgodilo in bi odklonil njen podpis, bi se štelo, da nezakonito zaseda stanovanje (četrti odstavek 47. člena ZSR) in bi se lahko zoper njega uvedel postopek kot pri nezakoniti vselitvi (50. člen ZSR). Ne trdi se nadalje, da bi bila ob toženčevi vselitvi že konstituirana skupnost stanovalcev za obravnavane prostore v poslovni stavbi (četrti odstavek 47. člena ZSR), da bi mogel toženec pred vselitvijo podpisati v zakonu zahtevano izjavo (drugi odstavek 47. člena ZSR).
ZSR člen 50, 50/1, 71, 71/1, 71/3, 76, 76/1, 76/2.SZ člen 58.
vojaško stanovanje - podstanovalska razmerja (podnajem) - prenehanje podnajema - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženec kot podnajemnik (71. člen bivšega zakona o stanovanjskih razmerjih - ZSR) je tak svoj položaj izgubil z izselitvijo imetnika stanovanjske pravice (76. člen ZSR). Dejstvo, da je ostal v stanovanju še po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, pomeni, da je bil od tedaj dalje v stanovanju nezakonito.
ZDE člen 1, 2, 2/1. ZDP (1991) člen 5, 5/2. ZPTTS člen 77, 79.ZGJS člen 1. ZPSto člen 5.ZOR člen 10, 49, 104, 104/1, 215.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - denarna enota RS - domače osebe s sedežem v RS - telefonske storitve - prenehanje naročniškega razmerja - zakup - prodaja ali preselitev telefonskega priključka - neveljavnost pogodb - ničnost - posledice ničnosti
Po zakonu o denarni enoti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 17/91-I) je denarna enota Republike Slovenije tolar (1. člen), bankovci in kovanci, ki se glasijo na denarno enoto Republike Slovenije, so edino zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (prvi odstavek 2. člena), plačila po pogodbah med domačimi osebami pa se na ozemlju RS izvršujejo izključno v domači valuti (drugi odstavek 5. člena zakona o deviznem poslovanju, Uradni list RS, št. 1/91-I). Gre za prisilne zakonske določbe, iz katerih sledi, da sodišče v sporu, kot je obravnavani (stranki domači osebi s sedežem v Republiki Sloveniji, zahtevek pa izvira iz njunega pogodbenega razmerja), ne sme prisoditi plačila tožniku v tuji valuti, v kakršni je postavljen primarni zahtevek. Zato je ta zahtevek iz pravkar opisanega razloga pravilno zavrnjen, revizija pa v tem delu neutemeljena (393. člen ZPP).
Prodaja telefonskega priključka ali njegov zakup s preselitvijo po dogovoru med dvema strankama brez udeležbe telefonskega podjetja nista dovoljena in takšna posla sta nična.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo in je dovoljena, kadar so podane procesne predpostavke, ki so razvidne iz 382. člena ZPP. Po določilu tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (za tak primer pa gre v tej zadevi), če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spora, si mora to pravico zagotoviti stranka že v postopku na prvi stopnji (in sicer tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi - drugi odstavek 186. člena ZPP, tožena stranka pa v primerih, kadar tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ali je ta očitno neustrezna, s procesnimi dejanji oziroma opozorili sodišču do pripravljalnega naroka oziroma kadar tega ni, pred začetkom obravnavanja glavne stvari - tretji odstavek 40. člena ZPP). V tem primeru vrednost spornega predmeta ni bila označena. Stranka si zato v skladu s procesnimi določbami ni zagotovila pravice do revizije. To pa pomeni, da revizija toženca ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče moralo zavreči na podlagi 392. člena ZPP.
UZITUL člen 1, 19, 19/2, 19/3, 22b, 22b/2, 22b/3. ZSSuk-B člen 15č, 15g. ZUKZ člen 4.
devize na deviznih hranilnih vlogah - jamstvo RS - obveznosti LB d.d. Ljubljana - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - uporaba domačega prava
Po ustavnem zakonu je kraj vložitve deviz kraj dejanskega plačila in ne vedno centrala, v sklopu katere so bile filiale na ozemlju SFRJ izven ozemlja RS. Za devize, vložene v filialah izven RS, ni jamstva RS.
Če je tožeča stranka odšla iz Republike Slovenije avgusta 1991 v Bosno in Hercegovino, skupaj z enotami JA in se je kasneje udeležila vojne v tej državi kot pripadnik njenih oboroženih sil in se je vrnila v Republiko Slovenijo 16.2.1993, gre za prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji zaradi razlogov na njeni strani.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za določen čas - simbolična preživnina - preživnina za nepreskrbljenega zakonca
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti. Tako preživnino je mogoče določiti tudi za omejen čas, da si med tem razvezani zakonec uredi razmere (82. čl. ZZZDR).
Če se je spremenila vrsta rabe zemljišča (iz gozda v novo rabo: cesta), se lahko taka sprememba po 1. odstavku 26. člena ZZK ugotovi in izvede v zemljiškokatastrskem operatu po uradni dolžnosti, torej tudi, če temu oporeka lastnik.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba - rok za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe - obseg predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo po ZLPP lahko denacionalizacijski upravičenec uveljavlja le zavarovanje nepremičnine ali lastninskega deleža, ki ga je uveljavljal do 7.6.1993 oz. v obsegu uveljavljen do navedenega datuma.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Po uveljavitvi ZLPP se za podjetja, ki so v procesih lastninskega preoblikovanja lahko denacionalizacijski upravičenec, uveljavlja začasno odredbo le po določbah tega zakona, ne pa tudi po določbi 68. člena ZDen.