Stranki zavarovalne pogodbe lahko določita, kako bo upravičenec dokazoval nastanek zavarovalnega primera, oziroma kaj mora storiti za ugotovitev njegovega nastanka.
privatizacija stanovanj - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Prebivanje v stavbi, s katero je povezana službena dolžnost, je sicer eden od elementov za opredelitev službenega stanovanja, ni pa edini. Pravilno razumevanje določbe prvega odstavka 40. člena ZSR ne omogoča tako ozke interpretacije. Posledica pravilne, širše, opredelitve pravnega instituta službenega stanovanja je razlaga, po kateri glede na okoliščine primera ni vedno nujno, da se stanovanje nahaja ravno v stavbi, v kateri se služba opravlja, nahaja pa se v gradbenem kompleksu v bližini delovnega mesta.
Odlok o prehodu sovražniškega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odstotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3, 4. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb člen 1, 1/2, 1/3.ZIKS člen 145.
odškodnina - zavezanec za vrnitev - zaplemba premoženja v kazenskem postopku
Kot izhaja iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, je bilo pok. J. K. premoženje zaplenjeno na podlagi kazenske sodbe z dne 18.8.1945. To je povsem jasno razvidno iz spisa Vojaškega sodišča l. v. p. opr. št. Kns ..., ki mu je sledila odločba Okrajne zaplembene komisije opr. št. Zpl ... z dne 30.8.1945. V uvodu te odločbe je, kot je ugotovilo že pritožbeno sodišče, res naveden odlok AVNOJ-a, vendar ob upoštevanju vsebine celotnega zaplembenega spisa opr. št. Zpl ..., kazenskega spisa opr. št. Kns ... in poročila Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS z dne 20.7.1950, ne more biti prav nobenega dvoma, da je bilo pok. J. K. premoženje zaplenjeno v kazenskem postopku. Ob dejstvu, da je bila sodba Vojaškega sodišča l. vojnega področja s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. ... z dne 15.11.1990 razveljavljena, sta sodišči druge in prve stopnje o odškodnini za zaplenjeno premoženje materialnopravno pravilno odločali v sodnem postopku in na podlagi določb zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZIKS).
ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS03655
ZKP 1977 člen 151, 151/3.URS člen 19, 19/2, 30.
varstvo osebne svobode - omejitev osebne svobode - prisilna privedba k organu za notranje zadeve - pravica do odškodnine zaradi neutemeljene omejitve osebne svobode
Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon (2. odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91 - v nadaljevanju Ustava). Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu (30. člen Ustave).
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve smejo izjemoma nekomu omejiti osebno svobodo. Za omejitev osebne svobode pa lahko pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve pooblasti samo zakon. V letu 1986 veljavna zakonodaja (zakon o kazenskem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90 - v nadaljevanju ZKP/77), ki jo je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti, je predpisovala različne institute omejitve osebne svobode, ki so z različno stopnjo intenzivnosti posegali v človekovo integriteto (omejitev gibanja na določenem kraju ali objektu, prijetje in privedbo, pridržanje in pripor). Za uporabo vsakega od institutov, s katerimi se je lahko omejila človekova osebna svoboda, je ZKP/77 predpisoval ne le pogoje ampak tudi postopek. Da bi se poseg v človekovo svobodo lahko opredelil kot dopusten in zakonit, so morali biti tedaj izpolnjeni pogoji, ki jih je določal zakon, sam poseg v osebno svobodo posameznika pa je moral biti izveden po postopku, ki ga je vnaprej določal zakon.
V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče ugotovilo, da privedba tožeče stranke k organu za notranje zadeve ni bila izvedena na način, ki je bil določen v zakonu (3. odstavek 151. člena ZKP/77).
Pritožbeno sodišče glede teh ugotovitev sodišča prve stopnje ni imelo pomislekov. Zaradi zmotne pravne presoje, da je v primerih, kadar za odvzem prostosti obstaja "utemeljen razlog" (in ta naj bi v obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča obstajal), omejitev osebne svobode dovoljena tudi v primerih, kadar organ za notranje zadeve "zagreši kakšno formalno napako" (kar z drugimi besedami pomeni, da poseže v človekovo osebno svobodo na način in po postopku, ki ga zakon ne določa), pa je po presoji revizijskega sodišča pravno zmotno ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
carinjenje blaga - carinska deklaracija - vsebina in oblika deklaracije - vplačilo varščine - bančna garancija
Če carinski organ ni v smislu 93. čl. CZ od špediterja vnaprej zahteval položitve varščine oz. bančne garancije, to špediterja kot carinskega zavezanca ne odvezuje plačila carine, saj je to že iz naslova carinskega zavezanca dolžan plačati že po samem CZ.
ZDen člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.ZGJS člen 76, 76/1.
vrnitev nepremičnin - vrnitev stavbnih zemljišč - status zemljišča
Tožena stranka ne more po ZDen denacionalizacijskemu upravičencu z odločbo vrniti zemljišče v last, če v upravnem postopku ni razčistila spornega dejstva, ali gre morda za pravne podlage v zvezi z določbami po 1., 2. ali morda celo po 3. odstavku 32. člena ZDen.
upravičenci do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, zvijače ali sile predstavnikov oblasti
Skrbnica duševno bolnega lastnika premoženja, postavljena z oporoko, ki je leta 1949. odobrila pogodbo o izročitvi njegovega premoženja državi zaradi odhoda v zavod, ni predstavnica oblasti v smislu 5. člena ZDen.
neupravičena pridobitev - najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - oblika sprememb in dopolnitev pogodbe - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - uporabnina
Za čas uporabe poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe je tožena stranka dolžna tožnikom plačati uporabnino (2. odst. 210. člena ZOR).
upravičenec do denacionalizacije - osebe javnega prava - pojem podržavljenega premoženja po ZDen
Pravna kontinuiteta med prejšnjo mestno občino ljubljansko in sedanjim mestom Ljubljana je bila pretrgana s sprejemom zakonodaje o upravno teritorialnih enotah oblasti v Sloveniji po drugi svetovni vojni, zato mesto Ljubljana ni denacionalizacijski upravičenec za premoženje mestne občine ljubljanske.
Premoženje občine kot pravne osebe javnega prava ni mogoče šteti med zasebno premoženje, kakršno je mišljeno v 8. členu ZDen.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - nujne potrebe delovnega procesa
Delavec je glede na določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če sta izpolnjena dva pogoja to je nujne potrebe delovnega procesa in poteka organizacije dela. Katere so tiste potrebe, ki so narekovale razporeditev delavca na drugo delovno mesto, mora biti opredeljeno in konkretizirano v razporeditvenem aktu. Ta mora obvezno obsegati med drugimi sestavinami tudi obrazložitev (103. člen ZDR, 14. člen ZDSS, 338. člen ZPP).
plače in drugi prejemki - plača namestnika direktorja
Vodji sektorja, ki ga je delavski svet določil za namestnika direktorju v njegovi odsotnosti, ne pripada plača namestnika direktorja, ker ni za to funkcijo oziroma delovno mesto sklenil delovnega razmerja.
Že zakon torej omogoča, da je tudi nezgodno zavarovanje lahko sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, kar pomeni, da bi se v takem primeru zavarovalnina vštevala v odškodnino. Vendar je treba v takem primeru upoštevati, da mora biti namen zavarovanja razviden iz zavarovalne police.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba - pravni pouk - odškodninska odgovornost
Delodajalec, ki delavcu ni izdal odločbe o prenehanju delovnega razmerja s pravnim poukom v skladu s 102. a čl. ZDR, in je delavec zaradi tega zamudil rok za uveljavljanje pravic med brezposelnostjo, je delavcu odgovoren za škodo, ki jo je zaradi tega utrpel - za nadomestilo med brezposelnostjo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - zmanjšan obseg dela pri zasebnem delodajalcu
Ker je tožena stranka odpovedala delovno razmerje tožnici zaradi zmanjšanja obsega dela, je pravilna presoja, da je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje. Po noveli Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91) je bil ta zakoniti razlog iz 1. alinee prvega odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) črtan. To pomeni, da je z osnovnim Zakonom o delovnih razmerjih določen poseben način prenehanja delovnega razmerja delavcu, zaposlenem pri zasebnem delodajalcu, z uveljavitvijo njegovih sprememb in dopolnitev, to je s 16.2.1991, prenehal veljati. Odpoved tožene stranke, za katero ni obstajal zakoniti razlog, je pravno neučinkovita.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Na nejavni seji senata lahko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi samo na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v prvostopenjskem postopku in na katera se opira sodba sodišča prve stopnje tako, da sprejme dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje ali pa ga spremeni na način kot je predpisan v 1., 3. in 4. točki 373. člena ZPP.
Kolektivna pogodba o pravicah in odgovornostih delavcev, zaposlenih v podjetju Luka Koper p.o., Koper člen 42.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, zakaj ni bilo pogojev za pogojno odložitev disciplinskega ukrepa, kot to predvideva 42. člen kolektivne pogodbe. Pri uporabi te določbe je treba upoštevati dejanske okliščine, ki so odvisne od ugotovljenega dejanskega stanja, teh okoliščin v revizijskem postopku ni možno dopolnjevati (tretji odstavek 385. člena ZPP). Zato ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi revizijsko sodišče nima pomislekov v zvezi s pravilno uporabo tega instituta.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Ugotavljanje presežnih delavcev oziroma določanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje, v okviru majhnih organizacijskih skupin, ni v skladu z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Ugotavljanje presežnih delavcev po organizacijskih enotah pride v poštev pri dislociranih enotah, med katerimi ni možno medsebojno razporejati delavcev.
začasna uporaba stanovanja - imetnik pravice do stalne uporabe stanovanja
Toženec na podlagi pogodbe, s katero mu je bilo v smislu določil 39. in 40. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih dano predmetno stanovanje v začasno uporabo, na njem ni mogel pridobiti stanovanjske pravice. Stanovanjsko zaščito po Zakonu o stanovanjskih razmerjih pa bi mu zagotavljal samo položaj imetnika pravice do stalne uporabe.
darilna pogodba za primer smrti - ničnost - uveljavljanje ničnosti - odpoved dediščini - odpoved neuvedenemu dedovanju
Darilna pogodba za primer smrti je bila sklenjena potem, ko se je tožnica že veljavno odpovedala dedovanju po očetu. V takih okoliščinah pogodba ni bila sklenjena njej v škodo.
Pogodba ne glede na svojo vsebino ni prizadela nobene tožničine pravice ali koristi. Zato je tožnica ni upravičena izpodbijati, saj nima položaja zainteresirane osebe (109.čl. zakona o obligacijskih razmerjih).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 10.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - gospodarska kolaboracija - oblike krivde - objektivni pogoj kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 10.čl. ZKLD se je lahko storilo tudi z eventualnim naklepom, saj zakon ni zahteval, da bi moralo biti dejanje storjeno s kakšnim posebnim namenom oz. ciljem. Zakonski znak tega kaznivega dejanja, "ki krepijo gospodarsko moč in vojni potencial sovražnika", je pomenil le objektivni pogoj kaznivosti, glede katerega pa se ne zahteva poseben subjektivni (krivdni) odnos storilca.
Čeprav je bil storilčev motiv za kolaboracijo pravno irelevanten za storitev kaznivega dejanja iz 10.čl. ZKLD, ni mogoče govoriti o tem kaznivem dejanju v tistih primerih, ko je okupator brez pristanka lastnika ali celo proti njegovi volji prevzel vodenje podjetja.