razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi premoženja v korist obdarjenca. Nagib bi v tem primeru postal del pravne podlage. Ko je odpadel (prišlo je do razveze zakonske zveze) ima darovalec pravico zahtevati nazaj, kar je prejel. Tudi pri uporabi določbe 84. člena ZZZDR o vrnitvi nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze je zahtevek na razveljavitev (razvezo) darilne pogodbe nepotreben. Zahtevek na vrnitev darila namreč to pojmovno vsebuje. Kadar je pogodba prenehala veljati, ker ni več podlage zanjo, je mogoče zahtevati le vrnitev darila.
ZPP (1977) člen 91, 98, 98/1, 145, 145/1, 190, 190/2. ZPPSL člen 15, 129.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - sprememba sedeža do vročitve odločbe druge stopnje - obvestilo sodišču o spremembi sedeža - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti
Za obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama.
Postopek na podlagi tožbe, vložene po 129. členu ZPPSL je običajen pravdni postopek. Za njega veljajo vse določbe ZPP, samo odločba sodišča temelji na posebnih materialnopravnih določbah ZPPSL.
Procesna posebnost, na katero opozarja ZVZ, ki pa se pojavlja samo, če vlaga izpodbojno tožbo stečajni dolžnik, ne izključuje uporabe 2. odstavka 190. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS40205
ZPP (1977) člen 187, 187/2.ZDen člen 26.ZUP člen 147, 147/2.
napotitev na pravdo - predhodno vprašanje - pravni interes za ugotovitveno tožbo - upravni spor - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Upravni organ je postopek denacionalizacije prekinil in v skladu z določilom drugega odstavka 147. člena ZUP v zvezi s 26. členom Zakona o denacionalizaciji napotil tožečo stranko s sklepom z dne 16.10.1995 na pravdo, da se ugotovi, da je tožeča stranka postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi pravnega posla. Čim je upravni organ v mejah svoje zakonite pristojnosti napotil tožečo stranko na pravdo za ugotovitev za upravni organ potrebnega dejstva, potem je s tem avtomatično za tožečo stranko izkazan pravni interes za vložitev določene tožbe, saj vendar takšno tožbo mora vložiti, če hoče uspeti s svojim zahtevkom v denacionalizacijskem postopku. Sodišče je vezano pri ugotavljanju obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na tak napotitveni sklep.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno samo v izjemnih primerih. V tem se razlikuje od pritožbe, ki je po določilu 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-1 in 42/97) in 348. člena ZPP vedno dovoljena. Ko je pravica do pritožbe izčrpana, postane sodna odločba pravnomočna in tedaj jo je mogoče izpodbijati samo v primerih, ki so določeni v 382. členu ZPP (oz. v 400. členu ZPP, kadar gre za sklep).
napake volje - navidezna pogodba - oblika pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - konvalidacija - prodajna pogodba
Ker sta obe sodišči potrdili, da je bila prava pogodbena volja pravdnih strank skleniti kupno pogodbo za stanovanje, (ne pa posojilno pogodbo za 8.000 DEM) in da sta to sicer ustno sklenjeno pogodbo tudi realizirali, je pomanjkanje potrebne oblike v skladu z določbo 73. člena ZOR konvalidirano. S plačilom dogovorjene kupnine in izročitvijo stanovanja so bile pogodbene obveznosti s tožnikove strani v celoti, s toženčeve pa v pretežni meri izpolnjene. Da bo tožnik lahko kot lastnik v smislu 1. odst. 454. člena ZOR polno razpolagal s kupljenim stanovanjem, je toženec dolžan še overiti svoj podpis na pismenem zapisu kupne pogodbe z dne 18.10.1995.
Tožnik, ki ni pogodbena stranka, nima aktivne legitimacije za uveljavljanje izpodbojnosti. Njegov interes za ugotavljanje ničnosti (109.čl. ZOR), mu zagotavlja aktivno legitimacijo v tej pravdi, v kateri se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev ničnosti, ne pa tudi v postopkih, ki merijo na neveljavnost pogodbe iz drugih razlogov.
nujni delež - izračunanje nujnega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči
Vrednost tožnikovega nujnega deleža in s tem obseg prikrajšanja nujnega deleža, zaradi katerega naj bi se vračalo zatrjevano darilo, je odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin. Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD, nepremičnine pa sta pridobila na podlagi 7 let pred zapustnikovo smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje o zatrjevani neodplačnosti te pogodbe nepremičnin ni potrebno vračati. Druge osebe v smislu petega odstavka 28. člena ZD vračajo le darila, ki jih je zapustnik dal v zadnjem letu svojega življenja.
povzročitev škode - odstranitev škodne nevarnosti - zamenjava stanovanja - varstvo pred škodo zaradi hrupa kot posledice opravljanja splošno koristne dejavnosti (prekomeren hrup) - povrnitev škode, ki presega normalne meje - družbeno opravičljivi ukrepi za zmanjšanje škode - vpostavitev prejšnjega stanja
1. Na podlagi 156. člena ZOR je mogoče uveljavljati varstvo pred škodo zaradi hrupa.
2. Zahtevek na zamenjavo stanovanja ima podlago v 3. in 4. odst. 156. čl. ZOR. Tožeča stranka je nadomestno stanovanje določila opisno in ga s tem opredelila kot genus, torej ne kot species, kar praviloma predstavlja posamično določeno stanovanje. Nadomestitev razvrednotenega stanovanja z drugim ustreznim stanovanjem, opredeljenim samo s splošnimi lastnostmi (velikost, število prostorov, širša lokacija), smiselno pomeni vzpostavitev stanja, kakršno bi moralo biti, če ne bi prišlo do škodnega delovanja tožene stranke.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - delujoča motorna žaga kot nevarna stvar - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - kršitev predpisov o varstvu pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Poleg objektivne je podana tudi toženčeva subjektivna odgovornost, ker je po ugotovitvah obeh nižjih sodišč opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe, saj je dopuščal delo na žagi brez uporabe ščitnika in ni opravljal potrebne in predpisane kontrole (1.odst. 154. člena ZOR). Ob kumulaciji toženčeve objektivne in subjektivne odgovornosti za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovim prispevkom, ki je v tem, da je kljub svoji izkušenosti in poznavanju predpisov o varstvu pri delu žago uporabljal brez ščitnika in tudi sam kršil predpise o varstvu pri delu, je toženčeva odškodninska odgovornost strožja in večja. Tožnikov soprispevek k nastanku škode v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR zato ne more biti večji od 40%, kot ga je opredelilo sodišče druge stopnje.
ZDR (1990) člen 35, 36b. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 13, 13/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za ugotavljanje nepotrebnih delavcev
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati, ne pa delavci, ki imajo enako stopnjo strokovne izobrazbe.
delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - narava začasnosti - nadaljevanje z delom za nedoločen čas - soglasje delodajalca
Če niso nastopile okoliščine, ko bi delo tožnikov izgubilo naravo začasnosti ter postalo trajno, niso izpolnjeni pogoji za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas po 2. odstavku 18. člena ZDR. V tem zakonitem določilu je predpisano, da lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas, če delo, za katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas, izgubi naravo začasnosti, ob nadaljnjem pogoju, da s tem soglaša delodajalec. To pomeni, da v primeru, ko se narava začasnosti dela spremeni v trajno, nadaljevanje dela ni odvisno zgolj od volje delavca, pač pa je zato potrebna tudi volja delodajalca.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 28, 28/P-12.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela zaradi bolezni - opustitev obvestila o izostanku
V primeru, ko je delavec z zdravniškim potrdilom dokazal, da je opravičeno izostal z dela, se ne more, kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, uveljavljati neobvestilo o izostanku z dela, kar sicer pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti po Kolektivni pogodbi med delavci in podjetji drobnega gospodarstva.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - krivdna odgovornost delavca
Po 1. odstavku 54. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR) krši delovno obveznost le-tisti delavec, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje delovnih dolžnosti in obveznosti ali ki ne upošteva sklepov delodajalca. V tem določilu je uzakonjen temeljni pogoj za disciplinsko odgovornost, to je krivda delavca. Krivda je opredeljena z določeno stopnjo storilčeve vednosti oziroma zavesti, da je njegovo ravnanje protipravno ter z določeno stopnjo hotenja, da stori dejanje, s katerim povzroči nedopustno posledico.
delovno razmerje pri delodajalcu - začasno prenehanje potreb po delu delavca - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - čakanje na delo doma - dosegljivost delodajalcu - rezidenčna obveznost delavca
Ob ugotovitvi, da tožniku na podlagi sklepa tožene stranke (o pravici do nadomestila osebnega dohodka, ker mu začasno ni bilo zagotovljeno delo) niti kako drugače ni bila naložena rezidenčna obveznost, njegovega ravnanja, ko je odšel v M. in spremembe bivališča ni javil toženi stranki, ni šteti za neupravičenega.
V primeru, da rezidenčna obveznost ni določena, niti niso določene pravne posledice zaradi njene kršitve, delodajalec ni upravičen zahtevati od delavca izpolnitve le-te.
nakazilo (asignacija) - ugovori nakazanca - razmerja med prejemnikom nakazila in nakazancem - vsebina nakazila - pogojenost nakazila
Tožena stranka kot nakazana banka se je bila dolžna striktno držati vsebine nakazila, kot ga je dal nakazovalec, saj bi mu sicer utegnila odškodninsko odgovarjati. To sledi tudi iz določila drugega odstavka 1022. člena ZOR, da more nakazanec uveljavljati proti prejemniku nakazila med drugim tudi tiste ugovore, ki temeljijo na vsebini samega nakazila. Ne drži tedaj tožničina trditev, da nakazilo po ZOR ne more biti pogojevano. Zaradi navedene pogojevanosti nakazila ne pride v poštev določilo 24. člena Zakona o deviznem poslovanju (Ur. list, št. 1/91-I do št. 63/95) o prenosu tolarske protivrednosti prejetega plačila v tuji valuti upravičencu v dveh dneh po prilivu, na kar se sklicuje tožeča stranka, ker gre za varščino, katere smisel je ravno v tem, da je določen čas na razpolago zaradi zagotovitve izpolnitve glavne obveznosti.
časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - kaznivo dejanje zatajitve
Ker je določba 4.odst. 215.čl. KZ milejša od določbe 5.odst. 169.čl. KZ-77, je preiskovalni sodnik ob nadaljevanju postopka dejanje opredelil po 4.odst. 215.čl. veljavnega KZ.
zavarovanje - nezgodno zavarovanje - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok - dospelost obveznosti - določitev stopnje invalidnosti
Pričetek teka roka za izterjatev zavarovalne vsote pri pogodbi o nezgodnem zavarovanju oseb je po 2. odst. 919. člena ZOR odvisen od tega, ali je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas. Po splošnih pogojih NE-88 se stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodbe ustalijo, vendar najkasneje po preteku treh let. Izvedenec je prvo izvedeniško mnenje podal eno leto in pol po poškodbi, ko se je tožnikovo zdravstveno stanje še slabšalo. Zato prvo izvedeniško mnenje ni moglo biti osnova za določitev stopnje tožnikove invalidnosti. To je bilo šele eno leto kasneje podano dopolnilno izvedeniško mnenje, v tem pa je že bila podana tudi ocena stopnje tožnikove invalidnosti.