prenehanje delovnega razmerja - začasna zadržanost z dela
Če je tožnik v času odločanja o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki razpolagal s (pravnomočno) odločbo, ki mu je dala pravico do začasne zadržanosti z dela ni možen zaključek, do katerega je prišlo sodišče, da tožnik ni imel pokrite začasne zadržanosti za delo in da bi moral upoštevati odločbo, ki mu je, v nasprotju z veljavno postopkovno ureditvijo, skušala odvzeti pravnomočno priznano pravico.
postopek za uveljavljanje in varstvo pravic - pristojnosti
Drugostopenjsko sodišče je zato svojo odločitev pravilno oprlo na določbe 254. člena ZPIZ. Ta v prvem odstavku (kot pravilo) določa, da lahko pri toženi stranki uveljavi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana, in to tudi tedaj, če gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila tožnica nazadnje zavarovana pri tujem nosilcu zavarovanja v Beogradu, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, tudi nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta zaključili, da tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v citiranem zakonskem določilu, za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki. Ker zakon na splošno veže možnost uveljavljati pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja samo na zadnje zavarovanje, ne pa tudi na morebiten obstoj kakšnih drugih relacij, tožničinemu zahtevku ni bilo mogoče ugoditi.
disciplinska odgovornost - predhodni postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opredelitev disciplinskih kršitev - posledica opustitve - sodni postopek
Tožniku nedoločno očitana ravnanja bi morala biti vsaj v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeljena in opisana. Opredelitev posameznih disciplinskih kršitev in jasen, kratek opis dejanja, s katerimi so bila storjena, je pomembna zato, ker je ugotavljanje disciplinske odgovornosti povezano z ustreznimi dokaznimi zaključki, ki jih sodišče v sodnem postopku ne more samo sprejemati.
Logična in sistematična razlaga kazenskih določb CZ pripeljeta do zaključka, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni v CZ uporabil pooblastilo iz 3. odstavka 25. člena ZP.
Po določbah 1. in 3. odstavka 55. člena ZP postopek za prekršek ni dopusten, če preteče od dneva storitve eno leto. Če je bil tek zastaranja enkrat ali večkrat pretrgan vsled dejanj organa v smeri pregona ali zaradi storitve novega prekrška, začne sicer zastaranje teči znova od dneva ukrepa organa oziroma storitve novega prekrška, vendar pa postopek po preteku dveh let ni več dopusten, ne glede na morebitna pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).
ZUP člen 164, 164/2, 171, 171/3, 171/7.ZOR člen 18, 18/2.
skrbnost dobrega strokovnjaka - javne listine - komisija - splošni upravni postopek - potrdila o dejstvih iz uradne evidence - dokazna vrednost potrdila - sprememba potrdila - dolžnost komisionarja
Potrdilo, ki ga izda upravni organ po 171. členu ZSUP ni odločba. Je javna listina, s katero se potrjuje obstoj dejstev. Možen je nasprotni dokaz.
Komisionar, ki prevzame izvedbo uvoza, je strokovnjak za izvedbo uvoznih poslov, ne pa komitent. Če komitent za izvedbo uvoznih poslov ni dal ustreznih listin, jih mora komisionar zahtevati, ne pa se zadovoljiti s tistim, kar je od komitenta prejel.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Breme dokazovanja obstoja dejanske in pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe je na strani predlagateljev začasne odredbe. Med dejansko podlago sodi tudi verjetna izkazanost jugoslovanskega državljanstva.
Opustitev je izpodbojno pravno dejanje samo, če je zaradi nje dolžnik izgubil kakšno materialno pravico, ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
časovna veljavnost kazenskega zakona - gospodarska dejavnost - zloraba položaja ali pravic
1) Določba novega zakona je milejša v odnosu na zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja ne le glede predpisane kazni, ampak tudi glede ožje opredelitve ravnanja, ki predstavlja izvršitveno dejanje kaznivega dejanja.
2) Vpis določenega subjekta v sodni register ne more biti izključen kriterij na odgovor na vprašanje, ali je določena oseba (storilec) storila dejanje pri opravljanju gospodarske ali pa morebiti kakšne druge dejavnosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/3, 3/4. Zakon o splošni amnestiji in pomilostitvi (1945) člen 3, 3/2.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pripadnik domobrancev - vojni zločin - amnestija - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Iz določila 4.tč. 3.čl. ZKLD jasno izhaja, da je tako kaznivo dejanje lahko storil le tisti, kdor je prostovoljno vstopil v oborožene vojaške formacije z namenom podpiranja sovražnika. Odločilno je torej dejstvo, da je obsojenec prostovoljno pristopil k domobrancem, kar pa v sodbi ni zanesljivo ugotovljeno.
Nobenega dvoma ni, da je bilo tudi v zvezi s kaznivimi dejanji po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo potrebno ugotavljati individualno krivdo storilca oz. pomočnika pri storitvi takega kaznivega dejanja.
Tolarska protivrednost s kaznivim dejanjem pridobljene tuje valute se ugotavlja po prodajnih tečajih pooblaščenih bank na dan plačila po izbiri oškodovanca, s čimer se zagotavlja, da z dopolnitvijo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne obsojenec ne oškodovanec ne bo oškodovan ali okoriščen na račun drugega.
ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - negmotna škoda - denarna odškodnina
Res sicer zakon določa, da če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona (prvi odstavek 377. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Vendar je potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 377. člena, po kateri ima pretrganje kazenskega pregona za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Ta zakonska določba ni povezana s citiranim prvim odstavkom 377. člena v tem smislu, da je ne gre uporabiti, če za sam kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki je v igri, ni predpisan daljši rok za zastaranje kazenskega pregona.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vročitev odločbe o pridobitvi državljanstva - državljanstvo mladoletnih oseb po členu 14 ZDRS
Če je prosilec vložil vlogo za pridobitev državljanstva po 14. čl. ZDS pred 25.3.1994, 3. odst. navedenega člena pa je začel veljati 25.3.1994, to ne pomeni, da se je z odločbo, izdano po 25.3.1994 poseglo v pridobljene pravice prosilca. 3. odst. 14. čl. ZDS je namreč začel veljati pred iztekom upravnega postopka. Kasnejšo spremembo zakona ni mogoče šteti za retroaktivno uporabo zakona. Če upravni organ ni odločil o vlogi prosilca v predpisanem roku, lahko prosilec sproži upravni spor zaradi molka organa po 26. členu ZUS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov pristojnosti
Razmerje med strankama tega spora in dejstvo, da je tožnica zaposlena na krajevno pristojnem sodišču je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
izvršba - krajevna pristojnost - vpliv začetka stečajnega postopka na krajevno pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Za določitev krajevne pristojnosti so merodajne okoliščine ob vložitvi tožbe, oziroma predloga za izvršbo, če je bil ta vložen na podlagi verodostojne listine in je bil zoper sklep o izvršbi vložen ugovor. Na tako določeno krajevno pristojnost pozneje spremenjene okoliščine ne vplivajo (3. odst. 15. člena ZPP). Zato okoliščina, da je bil zoper tožečo stranko v obravnavanem primeru začet stečajni postopek po vložitvi predloga za izvršbo, na krajevno pristojnost, kot je bila opredeljena ob vložitvi predloga za izvršbo, ne vpliva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - združitev pravd za skupno obravnavanje
Ena od predpostavk za odločitev o skupnem obravnavanju več sporov je, da tečejo ti spori pred istim sodiščem (1. odst. 313. člena ZPP). Umetno ustvarjenje obstoja omenjene predpostavke z uporabo 68. člena ZPP ni možno.
darilna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Sodbama nižjih sodišč ni mogoče očitati protislovja v razlogih (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Dovolj jasno je namreč povedano, da je darilo bilo že realizirano. Zato izostanek ustrezne pisne pogodbe, ki bi temu lahko sledila, pravni veljavnosti že realiziranega darila (73. člen ZOR, zakona o obligacijskih razmerjih) ne jemlje verodostojnosti. Uporaba navedene zakonske določbe namreč pomeni prav to: čeprav ni pisne oblike, ki je potrebna za veljavnost pogodbe - tudi darilne - je pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki izpolnili obveznosti, ki so iz pogodbe nastale. V primeru daritve pa gre za izpolnitev z (brezpogojno) izročitvijo, torej prepustitvijo v posest, ki se nato izvaja.
povrnitev gmotne škode - posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti preživljalca - denarna renta - določitev višine rente - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (popoldansko delo) - vštevanje davščin
Ker opravljanje popoldanske obrti, čeprav neprijavljene, ne pomeni kaznivega dejanja, se upošteva pri odločanju po 194. členu ZOR.
Takšnega dohodka ni mogoče upoštevati v 100-odstotnem znesku, ker ni mogoče mimo davčnih predpisov, saj bi moral preživljalec plačevati od dejavnosti predpisane davščine.