Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati, poleg meril za individualizacijo in konkretizacijo odškodnine, tudi širše okvire, ki se izražajo v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Prav ob tem primerjanju pa je treba pritrditi revizijskemu stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi prisoja odškodnine za ugotovljeni obseg telesnih bolečin in nevšečnosti ter za strah znatno odstopa od prisoje odškodnin v podobnih, tožničinemu obsegu škode primerljivih odškodninskih primerih.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
Doplačilo nujnega deleža do višine vrednosti zakonitega deleža je lahko sodedič prevzemnika kmetije zahteval le v primerih, ki jih je določal 19. člen ZDKG/73. Na druge primere, ki niso bili predpisani v času dedovanja, navedene obveznosti prevzemnika kmetije ni mogoče širiti.
Zakonodajalec bi spremembo statusa kmetije upošteval v 19. členu, če bi bil tak njegov namen. Poleg tega pa je sporna kmetija izgubila svoj status šele na podlagi določb novega zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG/95), ki je bil objavljen šele 8.12.1995. Ta zakon na pogoje že pravnomočno zaključenih zapuščinskih postopkov ni mogel vplivati. Sicer pa v svojem 19. členu ureja isto problematiko, kot jo je 19. člen preje veljavnega ZDKG/73, le da ob odtujitvi podedovane zaščitene kmetije pozna še oddajo kmetije v zakup kot dodaten razlog za nastanek doplačilnih obveznosti prevzemnika kmetije (ter tudi ta zakon kot razlog za doplačilno obveznost ne uveljavlja spremembe statusa kmetije).
ZPP (1977) člen 198, 201, 206, 206/1, 206/2, 206/3, 209, 211, 389, 389/1.ZZZDR člen 57.
revizija - dovoljenost revizije - udeležba intervenienta v pravdi - stranska in glavna intervencija - enotno sosporništvo - skupno premoženje zakoncev - posojilo - zastava nepremičnine
Po določilu 209. v zvezi z 201. členom ZPP ima intervenient položaj enotnega sospornika, če se nanj razteza pravni učinek sodbe. Tak položaj nastopi po 201. členu ZPP le v primerih, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja rešiti spor na enak način za vse sospornike. Tak enotni sospornik sme po določilu drugega odstavka 209. člena ZPP vložiti izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, katere se do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeleževal. Ker revidentka (žena toženca) intervencije ni priglasila med postopkom do njegovega pravnomočnega zaključka in ker toženec revizije sam ni vložil, do združitve predmetne pravde z njeno pa ni prišlo, bi lahko imela samostojno pravico do revizije le v primeru, če bi imela položaj enotnega sospornika (po 201. v zvezi z 209. členom ZPP). Tak položaj pa bi mogel nastopiti le, če bi bila sodba v obravnavanem primeru zoper oba to je toženca in njo (revidentko) nujno enaka. Toda sodba zoper toženca in revidentko v tem primeru ne bi mogla biti enaka glede na ugotovitve nižjih sodišč, da je toženec vknjižen kot izključni lastnik sporne nepremičnine, da je bila hipoteka vpisana v zemljiški knjigi in da je obstoj terjatve ugotovljen, upoštevajoč pri tem tudi določilo 57. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij. Ob takem stanju revidentka nima položaja enotnega sospornika.
denacionalizacija podjetij in kapitala - delničarji - rok
Določba 2. odstavka 64. člena ZDen se nanaša na upravičence do denacionalizacije in smiselno tudi na njihove pravne naslednike, ne pa tudi na vse upravičence (delničarje oz. družbenike kot upravičence do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb - 13. člen ZDen). Pravočasno vložene zahteve drugih delničarjev ni moč šteti, da so vložene v korist delničarjev (in tudi njihovih pravnih naslednikov), ki take zahteve niso vložili v zakonsko določenem roku do 7.12.1993.
ZDDPO člen 8, 12.ZR člen 72, 72/1, 75, 75/1, 75/2, 75/3.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
Kot odhodki po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb so utemeljeni stroški prodaje, ki se konkretno nanašajo na nakup določene opreme oziroma sredstev za tiste poslovne partnerje - gostinske obrate, ki so se v zameno za prejeta sredstva zavezali prodajati izključno proizvode tožeče stranke, se pravi določene količine piva in drugih izdelkov. Iz takih vlaganj sledi povsem normalno pričakovana povečana prodaja tožničinih proizvodov in s tem povečan prihodek. Prav ima tožeča stranka, da gre pri tem za novejšo obliko pospeševanja prodaje z določenim načinom komuniciranja proizvajalca s trgovci in potrošniki z realno pričakovanimi sledečimi večjimi poslovnimi uspehi.
vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča (3.odstavek 12. člena ZPP), ne pa na kaj več in tako tudi ne na odločbo sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek.
denarna odškodnina - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - povzročitev škode - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost države - oprostitev odgovornosti - pravno nasledstvo države RS za odškodninske obveznosti - služenje vojaškega roka (v JLA) - škodni dogodek na ozemlju ene od republik bivše SFRJ - udar strele
Trditveno in dokazno breme za morebitne ekskulpacijske razloge po 177. členu ZOR je na toženi stranki.
Izvajanje vojaških dolžnosti v nevihtnih razmerah, ko nastane škoda vojaku zaradi udara strele, nevarna dejavnost (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 19.12.1990, Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča R Slovenije, št. 2/90, str. 2).
Za škodo, ki jo je pretrpel državljan Republike Slovenije med služenjem vojaškega roka v nekdanji JLA, odgovarja po osamosvojitvi Republika Slovenija, ne glede na to, na katerem ozemlju je bil škodni dogodek.
izročilna pogodba - pridobitev lastninske pravice - izročitev v last in posest - priposestvovanje - pogodbena volja strank - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Ugotovljeno posestno stanje glede dela nepremičnin, prepuščenih v last z izročilno pogodbo, katere določila so nejasna, je odločilno za presojo, kaj je dejansko bilo izročeno v last in kaj ne (73. člen ZOR in 28. člen ZTLR).
povrnitev negmotne škode - individualizacija denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost - strah
Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojni primerjavi med posameznimi škodami in odškodninami zanje (objektivni kriterij, konkretizacija odškodnine), hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu (subjektivno merilo, individualizacija odškodnine). Take ugotovitve, kot v obravnavanem primeru, pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti terjajo posebno individualizacijo odškodnine. Tožnikova prizadetost je tako izrazita, da terja odmero nekaj višje odškodnine iz opisanega naslova, kot ga sodišča sicer dosodijo v (le) podobnih primerih. Upoštevati je potrebno tudi tožnikovo mladost (31 let) in dejstvo, da je tožnik trajno prikrajšan za kolesarjenje, kar predstavlja gotovo bodočo škodo (203. člen ZOR).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče upoštevati samo preteklih dogodkov, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izvrševanja pogodbe.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1-6.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev predloga po členu 423/1-6 ZPP
Zmotna je razlaga revidenta, da ne zadošča "hipotetična" vednost stranke o tem, kaj bo določena oseba pričala oz. kaj ta oseba ve. Če bi to bilo res, potem 9. točka 421. člena ZPP ne bi imela nobenega smisla. Enako velja tudi za 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da H. T. na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona ni bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, katerega odkup uveljavlja v tej pravdi s primarnim tožbenim zahtevkom, niso izpolnjeni pogoji po 117.čl. Stanovanjskega zakona in mu zato tožena stranka tega stanovanja ni dolžna prodati.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Za tožnika je ugotovljeno, da je bil opozorjen na nevarnost in na nedopustnost seganja z roko v delujoči stroj, da je opravil izpit iz varstva pri delu in da se je zavedal nevarnosti in protipravnosti tipanja valjev med obratovanjem. Kršitev tega je bila neposredni vzrok nesreče. Tožnikovo ravnanje znatno zmanjšuje obseg odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Pri ugotovitvi deležev 60 proti 40 je pravilno upoštevana tudi tožnikova mladost in neizkušenost ter iz tega izvirajoča neprevidnost. Če bi šlo za izkušenega delavca, bi bil delež odgovornosti ponesrečenega večji.
SZ člen 126, 126/3, 148, 148/1. ZSR člen 60, 60/1.
izselitev imetnika stanovanjske pravice - pravica do odpravnine
Pri osebah, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice, upravičenje do privatizacije stanovanja, sklenitve najemne pogodbe in izplačila odpravnine je treba presojati po stanju v času uveljavitve SZ, torej 19.10.1991.
revizija - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje - dokazno breme
Materialno pravo v določenih primerih prevali dokazno breme na nasprotno stranko (npr. kadar se vzročna zveza domneva - 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da je v obravnavanem sporu dokazno breme na strani tožnika, saj ni nobenega predpisa, ki bi prevalil dokazno breme na toženo stranko. V zvezi s tem je treba opozoriti še na 221.a člen ZPP. V njem je določeno, da v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - oderuške obresti
Plačilo obresti sta pravdni (takrat pogodbeni) stranki dogovorili ob sklenitvi pogodbe, kar sta smeli storiti glede na 1. odstavek 558. člena ZOR. Tožena stranka je ugovarjala njihovi višini (z navedbo, da so 8% mesečne obresti oderuške), in je sodišče ta njen ugovor upoštevalo. Obresti, kot jih je dosodilo sodišče druge stopnje, so dosojene po analogiji s 3. odstavkom 399. člena ZOR, ki določa da znašajo obresti, če so dogovorjene, med posamezniki toliko, kot jih banka v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.