Zagovornik opozarja na okoliščino, da je bil soobbdolženi M. izpuščen ob varščini, ki je bila nižja od varščine, ki jo ponuja obdolženi J... Pri tem vložnik neustrezno primerja položaj obdolženega M. s položajem obdolženega J., saj ne upošteva, da je prvi slovenski državljan, medtem ko je obdolženi J. državljan Republike Hrvaške.Ne gre torej za uporabo dveh različnih kriterijev pri obdolžencih ampak za drugačne okoliščine, ki ob istih kriterijih narekujejo drugačno odločitev.
Po določilu 2.odst. 68.čl. KZ je potrebna za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja ugotovitev, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Za izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 39.čl. KZ zadostuje ugotovitev, da udeležba storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa glede na okoliščine, v katerih je povzročil prometno nezgodo, in glede na njegovo prejšnje obnašanje pri vožnji motornega vozila v javnem prometu, pomeni nevarnost za druge udeležence v javnem prometu.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da H. T. na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona ni bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, katerega odkup uveljavlja v tej pravdi s primarnim tožbenim zahtevkom, niso izpolnjeni pogoji po 117.čl. Stanovanjskega zakona in mu zato tožena stranka tega stanovanja ni dolžna prodati.
razveza izročilne pogodbe - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard
Pravnemu standardu velike nehvaležnosti kot razlogu za preklic izročitve premoženja iz prvega odstavka 115. člena Zakona o dedovanju (ZD), sta nižji sodišči dali pravo vsebino. Za ta pravni standard je mogoče uporabiti kot merilo določneje opredeljene vzroke za razdedinjenje dediča iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena ZD. Če namreč oporočitelj lahko iz tam naštetih razlogov razdedini dediča glede pričakovane dediščine, ni videti razloga, da to ne bi veljalo za preklic izročitve premoženja za izročiteljevega življenja. Po navedenih določbah lahko oporočitelj dediča razdedini, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom ali če je naklepoma storil zoper njega kakšno hujše kaznivo dejanje. Za slednje tožeča stranka niti ne trdi, da bi šlo. Za dejanje svojega moža, ki je vsekakor obsojanja vredno, pa toženka ne odgovarja in ji ga ni mogoče pripisati kot razlog za preklic izročitve. Kar zadeva kršitev moralnih dolžnosti, pa spet ni mogoče toženkinega dejanja, ko ni posegla v prepir med tožnico in svojim možem, ki se je sprevrgel v surov obračun slednjega s tožnico, presoditi kot kršitve moralne dolžnosti, kakršno opredeljuje zakon. Zopet je namreč mogoče trditi, da je takratna nedejavnost toženke in potem še, ko materi ni ponudila pomoči, obsojanja vredna. Vendar zakon terja, da gre za hujšo kršitev moralne obveznosti, ki pa je ni mogoče opredeliti kot takšne ob obravnavanem enkratnem dogodku, ob očitnem takratnem razburjenju vseh udeležencev, ob dejstvu, da se ni nič podobnega ponovilo. Ko zakon nekako izenačuje kršitev moralnih dolžnosti in storitev kaznivega dejanja zoper oporočitelja oziroma izročevalca, pri tem pa terja hujše naklepno kaznivo dejanje, je očitno, da mora biti tudi kršitev moralne obveznosti tako hude oblike, da je možna primerjava.
izročilna pogodba - pridobitev lastninske pravice - izročitev v last in posest - priposestvovanje - pogodbena volja strank - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Ugotovljeno posestno stanje glede dela nepremičnin, prepuščenih v last z izročilno pogodbo, katere določila so nejasna, je odločilno za presojo, kaj je dejansko bilo izročeno v last in kaj ne (73. člen ZOR in 28. člen ZTLR).
povrnitev negmotne škode - individualizacija denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost - strah
Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojni primerjavi med posameznimi škodami in odškodninami zanje (objektivni kriterij, konkretizacija odškodnine), hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu (subjektivno merilo, individualizacija odškodnine). Take ugotovitve, kot v obravnavanem primeru, pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti terjajo posebno individualizacijo odškodnine. Tožnikova prizadetost je tako izrazita, da terja odmero nekaj višje odškodnine iz opisanega naslova, kot ga sodišča sicer dosodijo v (le) podobnih primerih. Upoštevati je potrebno tudi tožnikovo mladost (31 let) in dejstvo, da je tožnik trajno prikrajšan za kolesarjenje, kar predstavlja gotovo bodočo škodo (203. člen ZOR).
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - začetek postopka prisilne poravnave - metoda finančne reorganizacije - presežni delavci - odpovedni rok
Ob posebnem načinu prenehanja delovnega razmerja iz 51. člena ZPPSL in predpisanem odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni, zakon ni določil začetka njegovega teka. Zato je o pravici do odpovednega roka tožnice, sicer prizadete z ugotovljeno neustavno ureditvijo, odločati v skladu z načelom in favorem in ji priznati začetek teka tridesetdnevnega odpovednega roka od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 23.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Če je o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja bilo dokončno odločeno pred uveljavitvijo SKPG (1.7.1993), potem delavcu ne pripada odškodnina po 23. členu te pogodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - tujec - prenehanje delovnega razmerja - zakoniti razlog - delovno dovoljenje
Odločitev delodajalca, da zaprosi (ali ne) za izdajo delovnega dovoljenja tujcu, je dispozitivne narave, zato sodišču ni dovoljeno posegati v presojo upravičenosti njegovega ravnanja.
delovno razmerje pri delodajalcu - dodelitev posojila - prosti preudarek - sodni preizkus
V sodnem sporu ne more biti predmet presoje zakonitosti odločitev oziroma neodločitev tožene stranke, sprejete po prostem preudarku. Prosti preudarek sam po sebi namreč ni podvržen sodnemu preizkusu, njegovi presoji je podvržena le pravno vezana pozitivna odločba (24. čl. ZDSS).
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - domneva vzročnosti - nevarna stvar - deljena odgovornost
Objektivno odgovorna oseba se lahko delno oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR). Ker je tožnik z nepravilnim odvženjem potezne naprave soprispeval k nastanku škodnega dogodka, mora sam trpeti del njegovih posledic. Večja odgovornost tožnika (70 %) temelji na dejstvu, da je s tem, ko je kot strokovno usposobljen vzdrževalec odvrgel potezno napravo (težko cca 12 kg) s par metrov dolgo verigo ravnal z veliko nepazljivostjo, saj bi se glede na svoje posebne lastnosti in okoliščine moral in mogel zavedati možnosti nastanka škodnih posledic.
predkazenski postopek - odvzem prostosti - opozorila osumljencu pri odvzemu prostosti - opozorila preiskovalnega sodnika osumljencu, ki mu je odvzeta prostost
Po določbah 1.odst. 203.čl. in 4.čl. ZKP mora preiskovalni sodnik osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil priveden zaradi zaslišanja, v materinem jeziku obvestiti o razlogih za odvzem prostosti, ga takoj poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pomoči zagovornika po lastni izbiri in da se o odvzemu obvesti njegove najbližje svojce, če tako zahteva.
ZPP (1977) člen 8, 354, 354/1, 421, 421-9.ZD člen 59.
revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - pogoji za veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost
Dokaz, ki je bil že predlagan v prejšnem postopku in izrecno ter obrazloženo zavrnjen, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Čim je bilo ugotovljeno, da tožnici niso bili dodeljeni obravnavani prostori niti kot najpotrebnejši prostor v smislu takrat veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84), ki še nudijo nekolikšno stanovanjsko zaščito, je jasno, da njenega stanja ni mogoče izenačiti s stanjem imetnika stanovanjske pravice. Plačevanje uporabnine za prostor, ki ga nekdo zaseda, samo zase ne more ustvariti najemnega razmerja iz IV. poglavja stanovanjskega zakona.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 424, 424/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kazniva dejanja zoper premoženje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razlaga vložnika zahteve za varstvo zakonitosti navedene ustavne določbe (1.odst. 20.čl.) je zmotna, saj iz vsebine pojma "varnost ljudi" ni mogoče izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, saj je varnost ljudi ogrožena tudi z napadom na vse tiste objekte kazenskopravnega varstva, ki ščitijo tudi druge, širše kroge njihove zasebnosti in varnosti.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
USTAVA SRS (1974) člen 206, 206/1, 206/2. ZSR (1974) člen 1, 1/3, 10.SZ člen 117.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - začasna uporaba
Čeprav je v pogodbi med JLA in A. ter dodelitveni odločbi izgovorjena in poudarjena začasna uporaba kot bistveni element, ta okoliščina ob takratni zakonodaji ni mogla doseči drugačnega učinka kot tega, da je tožnica navzlic temu pridobila stanovanjsko pravico. Stopila je torej v trajno razmerje, kar ji je prineslo status imetnice stanovanjske pravice in s tem pravice do odkupa stanovanja po privatizacijskih predpisih stanovanjskega zakona. Omejitve, ki jih je prevzel A. s pogodbo z JLA o prepustitvi stanovanja v začasno uporabo, potemtakem na pridobitev tožničine stanovanjske pravice niso mogle vplivati, po drugi strani pa se tudi tožnica sama ni mogla odpovedati svoji pravici do trajne uporabe stanovanja (razen seveda, če bi se izselila).