pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče upoštevati samo preteklih dogodkov, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izvrševanja pogodbe.
Zagovornik opozarja na okoliščino, da je bil soobbdolženi M. izpuščen ob varščini, ki je bila nižja od varščine, ki jo ponuja obdolženi J... Pri tem vložnik neustrezno primerja položaj obdolženega M. s položajem obdolženega J., saj ne upošteva, da je prvi slovenski državljan, medtem ko je obdolženi J. državljan Republike Hrvaške.Ne gre torej za uporabo dveh različnih kriterijev pri obdolžencih ampak za drugačne okoliščine, ki ob istih kriterijih narekujejo drugačno odločitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz drugih tehtnih razlogov
Tožnikov sum, da s pritožbo v kazenski zadevi ni uspel zaradi domnevane kolegialnosti članov pritožbenega senata z dvema višjima sodnikoma, ni razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP. Instrument za preprečitev vpliva eventualne pristranosti sodnika na odločanje je izločitev, odločanje o takem predlogu pa ni v pristojnosti vrhovnega sodišča.
izročilna pogodba - pridobitev lastninske pravice - izročitev v last in posest - priposestvovanje - pogodbena volja strank - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Ugotovljeno posestno stanje glede dela nepremičnin, prepuščenih v last z izročilno pogodbo, katere določila so nejasna, je odločilno za presojo, kaj je dejansko bilo izročeno v last in kaj ne (73. člen ZOR in 28. člen ZTLR).
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izvršitvena dejanja - stek izvršitvenih dejanj
Kaznivo dejanje po navedenem členu je moč storiti na katerikoli od navedenih načinov, seveda pa tudi z ravnanjem, ki pomeni realizacijo dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj (stek izvršitvenih dejanj).
ODZ paragraf 1175 - 1216, 1181.ZVO člen 5, 5-3.2, 17, 17/1. ZTLR člen 49, 49/1, 58, 58/3.
družbena pogodba - gradnja zajetja vode in vodovoda - pridobitev (so)lastninske pravice - naravni viri
Šlo je za družbeno pogodbo, ki so jo urejala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ), zlasti v paragrafih 1175 - 1216. Na podlagi vloženega v skupno korist se po teh pravilih pridobi lastnina oziroma solastnina (paragraf 1181). Nastala stvar je premoženje družbe, družbeniki pa so solastniki (paragraf 1182). Takšno pravno razmerje je tako nastalo ne le na zgrajenih vodovodnih napravah, marveč tudi na zajeti vodi. Naprave so bile zgrajene prav z namenom zajemati vodo iz izvira na svetu tožeče stranke. Ali je sam izvir v lasti tožnikov, kot to trdita v reviziji, ali pa ga je potrebno obravnavati, kar je druga skrajnost, kot lastnino republike, ki jo zakon kar počez razglaša za vse naravne vire (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96; naravni viri so obnovljive ali neobnovljive naravne prvine, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljive - pojmi, 3.2. točka 5. člena; voda, mineralne surovine ... so lastnina republike - naravni viri prvi odstavek 17. člena) za rešitev obravnavanega spora ni pomembno.
Gotovo je, da je šla tožnikoma pred zgrajenim zajetjem najmanj pravica (upo)rabe izvira in to pravico sta vložila v skupnost v smislu prej navedenih pravnih pravil. Dogovor o gradnji vodovodnih naprav je nujno zajel tudi uporabo vodnega izvira. V nasprotnem primeru bi bil dogovor nesmiseln.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - oderuške obresti
Plačilo obresti sta pravdni (takrat pogodbeni) stranki dogovorili ob sklenitvi pogodbe, kar sta smeli storiti glede na 1. odstavek 558. člena ZOR. Tožena stranka je ugovarjala njihovi višini (z navedbo, da so 8% mesečne obresti oderuške), in je sodišče ta njen ugovor upoštevalo. Obresti, kot jih je dosodilo sodišče druge stopnje, so dosojene po analogiji s 3. odstavkom 399. člena ZOR, ki določa da znašajo obresti, če so dogovorjene, med posamezniki toliko, kot jih banka v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Za tožnika je ugotovljeno, da je bil opozorjen na nevarnost in na nedopustnost seganja z roko v delujoči stroj, da je opravil izpit iz varstva pri delu in da se je zavedal nevarnosti in protipravnosti tipanja valjev med obratovanjem. Kršitev tega je bila neposredni vzrok nesreče. Tožnikovo ravnanje znatno zmanjšuje obseg odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Pri ugotovitvi deležev 60 proti 40 je pravilno upoštevana tudi tožnikova mladost in neizkušenost ter iz tega izvirajoča neprevidnost. Če bi šlo za izkušenega delavca, bi bil delež odgovornosti ponesrečenega večji.
delovno razmerje pri delodajalcu - dodelitev posojila - prosti preudarek - sodni preizkus
V sodnem sporu ne more biti predmet presoje zakonitosti odločitev oziroma neodločitev tožene stranke, sprejete po prostem preudarku. Prosti preudarek sam po sebi namreč ni podvržen sodnemu preizkusu, njegovi presoji je podvržena le pravno vezana pozitivna odločba (24. čl. ZDSS).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 23.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
Če je o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja bilo dokončno odločeno pred uveljavitvijo SKPG (1.7.1993), potem delavcu ne pripada odškodnina po 23. členu te pogodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - domneva vzročnosti - nevarna stvar - deljena odgovornost
Objektivno odgovorna oseba se lahko delno oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR). Ker je tožnik z nepravilnim odvženjem potezne naprave soprispeval k nastanku škodnega dogodka, mora sam trpeti del njegovih posledic. Večja odgovornost tožnika (70 %) temelji na dejstvu, da je s tem, ko je kot strokovno usposobljen vzdrževalec odvrgel potezno napravo (težko cca 12 kg) s par metrov dolgo verigo ravnal z veliko nepazljivostjo, saj bi se glede na svoje posebne lastnosti in okoliščine moral in mogel zavedati možnosti nastanka škodnih posledic.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - začetek postopka prisilne poravnave - metoda finančne reorganizacije - presežni delavci - odpovedni rok
Ob posebnem načinu prenehanja delovnega razmerja iz 51. člena ZPPSL in predpisanem odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni, zakon ni določil začetka njegovega teka. Zato je o pravici do odpovednega roka tožnice, sicer prizadete z ugotovljeno neustavno ureditvijo, odločati v skladu z načelom in favorem in ji priznati začetek teka tridesetdnevnega odpovednega roka od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - tujec - prenehanje delovnega razmerja - zakoniti razlog - delovno dovoljenje
Odločitev delodajalca, da zaprosi (ali ne) za izdajo delovnega dovoljenja tujcu, je dispozitivne narave, zato sodišču ni dovoljeno posegati v presojo upravičenosti njegovega ravnanja.
začasna odredba - predlog začasne ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje - izdaja radijskega dovoljenja
Če zahteva, vložena po 2. odstavku 69. člena ZUS, ne vsebuje jasnih navedb in jasnega predloga, kako naj se stanje začasno uredi glede na sporno pravno razmerje, ni primerna za obravnavo. Sodišče jo, ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti.
predkazenski postopek - odvzem prostosti - opozorila osumljencu pri odvzemu prostosti - opozorila preiskovalnega sodnika osumljencu, ki mu je odvzeta prostost
Po določbah 1.odst. 203.čl. in 4.čl. ZKP mora preiskovalni sodnik osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil priveden zaradi zaslišanja, v materinem jeziku obvestiti o razlogih za odvzem prostosti, ga takoj poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pomoči zagovornika po lastni izbiri in da se o odvzemu obvesti njegove najbližje svojce, če tako zahteva.
nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Čim je bilo ugotovljeno, da tožnici niso bili dodeljeni obravnavani prostori niti kot najpotrebnejši prostor v smislu takrat veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84), ki še nudijo nekolikšno stanovanjsko zaščito, je jasno, da njenega stanja ni mogoče izenačiti s stanjem imetnika stanovanjske pravice. Plačevanje uporabnine za prostor, ki ga nekdo zaseda, samo zase ne more ustvariti najemnega razmerja iz IV. poglavja stanovanjskega zakona.
objektivna odgovornost - povzročitev škode - nevarna dejavnost kot pravni standard - dvigovanje bremen
Zakon ne pove, kaj je nevarna dejavnost. Omeji se le na učinke takšne dejavnosti, kadar pride do škode zaradi nje. Tako predpisuje, da se za škodo v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in nadalje, da se domneva, da takšna škoda izvira iz te dejavnosti (173. člen ZOR) in da zanjo odgovarja tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo (prvi odstavek 174. člena ZOR). Kaj slednja kot pravni standard pravzaprav pomeni, mora zato pojasniti sodna praksa oziroma mora na to vprašanje odgovoriti sodnik. Iz opisanih skopih zakonskih določb je mogoče sklepati, da je nevarna dejavnost izvor večje škodne nevarnosti, torej da gre za dejavnost, ki povzroča več poškodb kot običajne dejavnosti. Torej mora po splošnem družbenem pojmovanju odstopati od drugih dejavnosti zaradi izpostavljenosti nastanku škode.
V obravnavanem primeru se je pokazalo po eni strani, da samo prenašanje 20-kilogramskih kartonov ni nevarna dejavnost, ki bi terjala večjo pozornost osebe, ki jo opravlja, kakor je to običajno v vsakdanjem življenju. Po drugi strani tudi okoliščine, v katerih se je tožnica poškodovala, niso takšne, da bi njihov splet pomenil večjo nevarnost od povprečne.
vračunanje daril in volil v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - nadaljnje šolanje dediča
Po 2. odstavku 54. člena ZD odloči sodišče o tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Vendar pa sodišče odloča o tem, ali naj se izdatki nadaljnjega šolanja dediča vračunajo v njegov dedni delež šele, če ugotovi, da je te izdatke dejansko kril zapustnik.