osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – solidarno poroštvo – podpis aneksa h kreditni pogodbi
Pritožnik celo sam navaja, da je bilo ob podpisu kreditnih pogodb vsem strankam jasno, da zneska kredita stečajni dolžnik ne more poplačati (in so bila zato zagotovljena še druga, bolj realna zavarovanja).
Dejstvo, da je upnik poleg poroštva dolžnika imel še druga sredstva za zavarovanje terjatve iz predmetnega kredita, ne vpliva na odgovornost stečajnega dolžnika za prevzem poroštva. Njegova obveznost do upnika iz prevzetega poroštva zaradi tega ni nič manjša. Njegovo ravnanje, da je prevzel poroštvo, čeprav je vedel, da ga ne bo mogel izpolniti, pa nič manj neodgovorno.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082134
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe – začasna odredba v postopku v zakonskih sporih – ureditev izvrševanja stikov – nastanek nenadomestljive škode otroku
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je potrebna le v izjemnih primerih, ko je treba že pred izdajo končne odločitve začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva škoda. V konkretnem primeru je podlaga izdaje začasne odredbe nezmožnost pravdnih strank, da terminsko uredita stik predlagatelja z mladoletno A. A. glede prenočevanja, zaradi česar je obstajala utemeljena bojazen, da bo onemogočen naravni in normalni prehod na stike, ki jih je v izvedeniškem mnenju svetoval sodni izvedenec, specialist klinične psihologije, kar pa je utemeljen razlog, zaradi katerega je obstajala verjetnost nastanka nenadomestljive škode pri otroku.
Ker tožeča stranka vtožuje regresni zahtevek iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, se sporno razmerje presoja po specialni ureditvi po ZOZP in ne po določbah OZ oziroma glede na čas škodnega dogodka določbah ZOR o subrogaciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084301
OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200.
plačilo uporabnine za uporabo terase – ugodilna sodba na prepoved vznemirjanja lastninske pravice – obogatitveni zahtevek – prikrajšanje – stroški postopka – zastopanje več strank – povišanje nagrade – nagrada za postopek – nagrada za posel
V konkretnem primeru je tožnica z ugodilno sodbo na prepoved vznemirjanja lastninske pravice že dosegla sodno varstvo, katere cilj je bil tožnici omogočiti nemoteno izvrševanje njene lastninske pravice na terasi.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je po ustaljeni sodni praksi predpostavka obogatitvenega zahtevka prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Po tar. št. 1200 se nagrada za postopek ali posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko poveča za količnik 0,3. Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga poviša le nagrada za postopek in nagrada za posel. Toženci do povišanja nagrade za narok in za materialne stroške niso upravičeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0082118
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. Frankfurtska tabela točka 3, 3/b, 5, 5/1. OZ člen 6, 179, 890, 892, 892/4, 893. ZVPot člen 57, 57e, 57e/2, 57g.
povrnitev nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – uničen dopust – sodba SES C-168/00 – odgovornost za organiziranje potovanja – odgovornost organizatorja potovanja – pogodba o organiziranju potovanja – paketna potovanja – izbira hotelirja – skrbnost pri izbiri hotelirja – znižanje cene – frankfurtska tabela – mrčes – stenice – odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem – slaba oskrba – pomanjkljiva postrežba hrane
Od primera Evropskega sodišča Leitner vs. TUI je treba tudi v našem pravu priznati potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka dopusta, in sicer zaradi psihičnih neugodnosti, podobno kot v posebnih primerih začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali pri posegih v osebnostne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine – dobra vera – odločba o denacionalizaciji
Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, saj v tem primeru posestnik brez pravnega naslova, v katerem bi bila zajeta tudi nepremičnina, na katero se nanaša priposestvovanje, in ki je potreben za pridobitev lastninske pravice, ne more biti v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik te nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari (nikoli) ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vera zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
stroški postopka o prekršku - naknadna odmera stroškov s sklepom - vsebina izreka sodbe o stroških
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sodbe o prekršku, s katero je odločilo tudi o obveznosti plačila stroškov postopka, navesti, da mora obdolženka plačati vse stroške pritožbenega postopka in sodno takso ter da bo o ostalih stroških pritožbenega postopka, katerih višina ob izdaji sodbe o prekršku ni bila znana, sodišče odločilo s posebnim sklepom. Ker tega izrek sodbe o prekršku z dne 7. 8. 2015 ne vsebuje, obdolženki ni mogoče naložiti v plačilo tudi stroškov toksikološke preiskave kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
SPZ člen 232, 248. ZZK-1 člen 15, 15/6, 36, 36/1, 243, 243/2, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe stvarne pravice - dosmrtna služnost stanovanja - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebna služnost na idealnem deležu - vknjižba osebne služnosti na idealnem deležu v zemljiško knjigo
Če bi z zavezovalnim pravnim poslom bila ustanovljena osebna služnost na idealnem deležu nepremičnine, pa bi ob tako oblikovanem zemljiškoknjižnem dovolilu bila mogoča vknjižba služnosti na idelanem deležu nepremičnine le, če bi bila vknjižba osebne služnosti predlagana na bodočem idealnem deležu in bi zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi te vknjižbe istočasno na podlagi določbe šestega odstavka 15. člena ZZK-1 razdelilo osnovni položaj nepremičnine.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022787
OZ člen 190. ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 355. ZZZDR člen 12, 56, 56/2.
vrnitev posojila - posojilna pogodba - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti, ki jih prevzame eden od njiju kot podjetnik - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - iura novit curia
Podjetniško premoženje, ki ga zakonec oziroma zunajzakonski partner podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze oziroma z njo izenačene zunajzakonske skupnosti, spada v skupno premoženje in zato so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. Za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem pa zakonca oziroma zunajzakonska partnerja na podlagi določbe drugega odstavka 56. člena ZZZDR odgovarjata solidarno.
ZFPPIPP člen 152, 232, 232/1, 232/3, 232/6, 234, 234/3.
začetek stečajnega postopka - predlog dolžnika - domneva insolventnosti - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika - družbenik dolžnika - bistvene kršitve postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - predlog upnika - odločanje o predlogu - dispozicija predlagatelja postopka
Domnevo insolventnosti dolžnika v primeru začetka stečajnega postopka na predlog dolžnika lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. To pa pomeni, da bi v primeru začetka stečaja na predlog samega dolžnika, dolžnik kot pritožbeni razlog lahko uveljavljal zgolj bistvene kršitve postopka pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka.
V insolvenčnih postopkih je izrecno poudarjeno načelo hitrosti postopka. Zakon ureja procesni položaj v obliki prekinitve postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (predhodni postopek) zgolj v primeru, ko je po vložitvi predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnik vložil predlog za odpravo insolventnosti s prisilno poravnavo. Glede na to, da je v konkretnem primeru predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, do takšne situacije niti ni moglo priti.
Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka je v dispoziciji predlagatelja samo v času predhodnega postopka, to je do izdaje sklepa o začetku stečaja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004343
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10.
neprilagojena hitrost - opis dejanskega stanja
Iz obdolžilnega predloga izhaja zgolj navedba predlagatelja o tem, da je obdolženec ob videnju policistov začel nenadoma zavijati skrajno desno k stanovanjski hiši S., nato pa je (zaradi neprilagojene hitrosti) izgubil oblast nad vozilom. Iz navedb v obdolžilnem predlogu ne izhaja zapis o tem, katerim konkretnim okoliščinam, ki so primeroma navedene v določbi prvega odstavka člena 45 ZPrCP obdolženec ni prilagodil načina svoje vožnje (potek, tehnične in druge lastnosti ceste, stanje vozišče, preglednosti …). Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča o tem, da tako opisan očitek obdolžencu v obdolžilnem predlogu ni mogoče opredeliti kot prekršek. Pritožnik torej šele v pritožbenih navedbah konkretizira okoliščine, katerim obdolženec v kritičnem času (določba prvega odstavka člena 45 ZPrCP) ni prilagodil hitrosti (tehnične lastnosti ceste) svoje vožnje takrat, ko je bil kontroliran s strani poslujoče policijske patrulje.
Če storilec zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih sodišču ne predloži, o utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sploh ne more odločati, zaradi česar je tudi izrecno predpisano, da se v takem primeru predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.
preživnina za razvezanega zakonca – zunajzakonska skupnost kot ovira za preživnino od bivšega zakonca – dokazna ocena – indici – indično sklepanje – objektivna pristranskost – subjektivna nepristranskost
Izhajajoč iz nespornega dejstva, da tožnica že leto in pol s hčerko živi pri A. A. oz. z njim, da tam prispeva del stroškov, iz ugotovitve, da skupaj nakupujeta in da ju okolica dojema kot par, je utemeljeno sklepati tudi na njuno čustveno oz. intimno zvezo, tako da je razumen, izkustveno verjeten in torej življenjski sklep, da sta partnerja, to je, da živita v izvenzakonski skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063251
OZ člen 275. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/4.
upravljanje poslovnih stavb - obratovalni stroški - zakonska subrogacija - pravni interes za izpolnitev obveznosti - storitve, potrebne za funkcioniranje stavbe - zakonsko določene naloge upravnika - skrb za obratovanje skupnih delov - etažna lastnina - izpolnitev obveznosti - prehod terjatve - prepozen ugovor tožene stranke - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
V primerih, ko upravnik (tj. tretji) dobaviteljem izpolni obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov, gre za zakonsko subrogacijo. Upnik in dolžnik osnovnega pravnega razmerja sta namreč posamezni dobavitelj in etažni lastnik poslovne stavbe. Zakonski obseg nalog upravnika pa daje podlago za sklep, da ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote. Skrb za obratovanje skupnih delov je izrecno navedena med z zakonom določenimi nalogami upravnika.
Z izpolnitvijo obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov poslovne stavbe v etažni lastnini (izpolnjene upnikove) terjatve preidejo na upravnika. V trenutku izpolnitve terjatev preide iz dobaviteljeve premoženjske mase v upravnikovo in postane del njegovega premoženja. Z zakonsko subrogacijo nastopijo učinki razpolagalnega pravnega posla, izpolnitelj pa ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel pred tem upnik.
S tem, ko je sodišče prve stopnje sprejelo prepozen ugovor tožene stranke, je kršilo določilo iz četrtega odstavka 452. člena ZPP in na ta način tožeči stranki odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - postopek o prekršku – upoštevanje dokazov v dokaznem postopku – plačilni nalog kot eden izmed dokazov
V zvezi s plačilnim nalogom, ki je bil zaradi konflikta med pravdnima strankama dne 2. 3. 2013 izdan tožencu, za katerega tožnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da bi ga sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati, pa velja ponovno poudariti, da je v skladu z določbo 14. člena ZPP sodišče pri odločanju vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, če tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju. Ni pa vezano na izid morebitnega prekrškovnega postopka, zato plačilni nalog izdan tožencu predstavlja zgolj enega izmed dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v okviru dokaznega postopka in ga ocenilo v okviru ugotavljanja dejanskega stanja.
ZPP člen 112, 112/2. ZPSto-2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3. Splošni pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola člen 15.
priporočena poštna pošiljka – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu – pravočasnost vloge, vezane na rok – sprejem in izročanje pošiljk na bencinskem servisu – splošni pogoji – čas oddaje in roki prenosa
Iz dopisa Pošte Slovenije je razvidno, da je bila navedena pošiljka oddana v prenos 30. 4. 2015, ko je bila predana Petrolovemu bencinskemu servisu. Pošta Slovenije v navedenem dopisu pojasnjuje, da je bila zato, ker je bila vloga tožeče stranke oddana po času, ki je predviden za predajo pošiljk obračunski pošti, zaradi dela prostih dni pošiljka predana in odpravljena iz obračunske pošte v ponedeljek 4. 5. 2015 ter je bila zato sodišču vročena šele 5. 5. 2015. V skladu s 15. členom Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola se v takšnih primerih roki prenosa računajo od dneva oddaje pošiljke (30. 4. 2015) na bencinskem servisu, vendar se rok prenosa ustrezno podaljša.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063261
OZ člen 649, 659.
gradbena pogodba - gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo "ključ v roke" - dodatna dela - narava dodatnih del - dela, ki niso dogovorjena - spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi - dodatno plačilo - predložitev načrta - navodilo za izvedbo dodatnih del - navodila naročnika - dolžnost obvestila naročnika - varstvo pred neupravičenimi zahtevki izvajalcev - načelo pravne varnosti - rok - splošni pogoji - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Upoštevanje ocene dveh strokovnih mnenj, ki sta bili izdelani pred začetkom pravdnega postopka, ne predstavlja kršitev določb ZPP, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da ju sodišče ni obravnavalo kot izvedenski mnenji, temveč so podobni zaključki v omenjenih mnenjih le utrdili sodišče prve stopnje v prepričanju, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi ocene, ki jo vsebuje izvedensko mnenje.
Za dodatna dela se šteje, da jih obseg del tudi v pogodbah po sistemu »ključ v roke« ne more vsebovati, saj so to dela, ki niso bila dogovorjena, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, naravo takih del pa imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi. Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu »ključ v roke«. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določene rešitve v PZI iz aprila 2008 glede na projektno dokumentacijo iz leta 2006 in 2007 spremenjene ter dela glede na njihovo naravo v kontekstu celotnega projekta dodatna, zaradi česar je tožeča stranka upravičena do dodatnega plačila.
Dolžnost obvestila naročnika o večjem obsegu del in dodatnih plačilih je določilo splošnih pogojev, ki varuje naročnika pred neupravičenimi zahtevki izvajalca, zaščito pa smiselno v skladu z načelom pravne varnosti varuje še postavljeni rok. Omenjeno določbo ne gre uporabiti v primerih, ko dodatno naročilo po delih poda sam naročnik, ki ob svojem naročilu lahko predvidi, da bodo dodatna dela zahtevala dodatno plačilo.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 452/4, 453. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga člen 3.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvedba dokazov – pravočasne trditve
V zvezi s ceno je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla (kar ponovno navaja tudi v pritožbi), da je bila ustno dogovorjena cena 12 EUR za m2 za polaganje in fugiranje (z navadno fugirno maso), tožeča stranka je za samo polaganje ponudila 10,00 EUR za m2, za fugiranje z epoksi maso pa 2,5 EUR za m2, obračunano pa je bilo 3,00 EUR za m2. Priložila je e-mail sporočilo z dne 8. 1. 2014. Tožeča stranka je na to podrobno pojasnila, da sta se pravdni stranki dne 8. 1. 2014 dogovorili le za okvirne cene; kasneje, ko so bili znani konkretni podatki, pa je tožeča stranka pripravila specificiran predračun. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke, da predračun izkazuje dejansko dogovorjeno ceno, saj tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi predračuna plačala avans (in torej soglašala s cenami, navedenimi v njem). Zato tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je znesek v predračunu bistveno višji od predhodnega dogovora, kljub temu, da ni bilo fugirano z navadno fugo, temveč „le“ z epoksi smolo (pripomniti je, da iz trditev tožene stranke izhaja, da so te fuge dražje, zaradi česar te pritožbene navedbe nasprotujejo ostalim njenim navedbam). Tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se morala cena zmanjšati, ker tožeča stranka ni uporabila navadne fuge, nato pa povečati, ker je fugirala z epoksi smolo, in da se - v kolikor ne bi obveljala cena iz e-mail sporočilu z dne 8. 1. 2014 - tožena stranka za tožečo stranko ne bi odločila.
stečajni postopek nad pravno osebo - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - upravljanje stečajne mase - soglasje sodišča za sklenitev najemne pogodbe - najvišja možna najemnina - najugodnejši ponudnik - najugodnejši pogoji - možnost sklenitve najemne pogodbe z drugim ponudnikom - izpolnjevane najemne pogodbe
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji.
Vprašanje, ali bo izbrani najemnik izpolnjeval pogodbo, ne more biti pravno upošteven razlog za nepravilnost izpodbijanega sklepa o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, tudi sicer pa to ne more biti v naprej zagotovljeno niti v primeru, da bi bil izbran kak drug najemnik (v kolikor bi sploh obstajal).