skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakoncema - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Dejstvo je, da sta bili tožniku podarjeni obravnavani parceli kot kmetijsko zemljišče. To za stranki, glede na njune navedbe, niti ni bilo sporno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vrednost zemljišča, kot je navedlo, po stanju ob daritvi, ki jo je izvedenec izračunal za navedeno zemljišče kot kmetijsko zemljišče. Da je podarjeno kmetijsko zemljišče postalo stavbno zemljišče je namreč posledica gradnje hiše na njem, ta pa je posledica vlaganj obeh pravdnih strank. To dejstvo torej ne more iti le v korist tožnika, ki je v skupno premoženje vložil kmetijsko zemljišče.
Upoštevaje dejstvo, da je odpadla pravna podlaga darilne pogodbe z dne 28.2.1979 (razveza zakonske zveze), je tožnik upravičen do večjega deleža na skupnem premoženju, na račun posebnega premoženja, ki ga je vložil v skupno premoženje. Vrnitve darila tožnik namreč ne more zahtevati v naravi (saj je podarjeno zemljišče spremenjeno, na njem stoji skupna hiša), lahko pa kot darovalec, v okviru postavljenega zahtevka zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR), vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek oz. zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenem skupnem premoženju in s tem višji delež na skupnem premoženju, kar je v obravnavani zadevi tudi storil.
zastaralni rok - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - regresni zahtevek
Toženec kot voznik, ki je povzročil prometno nesrečo (bil je tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti), je glede na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornost (v nadaljevanju: Pogoji) sozavarovanec. In to sozavarovanec, ki je kršil pravila zavarovalne pogodbe s Pogoji, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja (5. točka prvega odstavka 3. člena Pogojev), v posledici česar je zavarovalnica upravičena od njega uveljavljati povračilo izplačil (tretji odstavek 3. člena Pogojev). Upoštevaje navedeno pa vtoževani znesek predstavlja regresni in ne odškodninski zahtevek, kot zatrjuje pritožba.
OZ člen 133, 133/3. ZUreP-1 člen 110. ZNP člen 97. ZPP člen 249.
odškodnina – ustanovitev služnosti v javno korist – pravdni postopek – nepravdni postopek – plinovod – grozeča nevarnost v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom – izgradnja plinovoda – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – pravica do nagrade – pravica do povračila materialnih stroškov
Po 97. členu ZNP je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena ZUreP-1 pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču.
Kontejnerja za smeti ni mogoče opredeliti kot nevarno stvar, metanja smeti v kontejner in zapiranja kontejnerja pa ne kot nevarno dejavnost, pa čeprav se oboje odvija v slabih vremenskih razmerah in na način, kot je to storil tožnik. Gre za običajno aktivnost, ki je sicer v primeru spolzke podlage povezana z manjšo mero nevarnosti, ki pa jo je ob ustrezni skrbnosti in spoštovanja varnostnih predpisov mogoče nadzorovati.
prisilna poravnava – ločitvena pravica – pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja – obresti
Upoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083841
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/3-2, 100/5. ZPP člen 328, 328/1.
začasna odredba – pravnomočna razveljavitev začasne odredbe – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi – popravni sklep
Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.
krivdna odškodninska odgovornost – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi sama priznava, da ni izpolnila zakonskih pogojev, ki so predpisani za javna zbiranja, vendar prepričljivih razlogov, da primernih varnostnih ukrepov ni mogla zagotoviti vsaj na tistem območju, kjer je potekal patruljni tek, ne navaja. Dokazni postopek je pokazal, da razen rdečih stožcev, ki so bili postavljeni na posameznih mestih ob progi, ni bilo ne redarjev, ne zaščitne ograje ali mreže, niti opozorilne table. Toženka torej ne samo, da drugim tekačem ni preprečila dostopa do območja, kjer je potekal patruljni tek, ampak jih ni niti nedvoumno seznanila z dejstvom, da na isti progi poteka organiziran trening, kjer tekači tečejo v nasprotno smer od običajne. Po navedenem ne more biti dvoma o toženkini krivdi za nastalo škodo.
odmera preživnine – višina preživninske obveznosti – mesečne preživninske potrebe – stroški vzdrževanja vozila – zmožnosti preživninskega zavezanca – ugotovitev zmožnosti preživninskega zavezanca – nedovoljene pritožbene novote – stroški pravdnega postopka – stroški v sporih iz razmerij med starši in otroki – določitev stroškov po prostem preudarku
Stroški, ki jih ima tožnica z vzdrževanjem in uporabo vozila, ne predstavljajo stroškov, ki bi bremenili toženo stranko. Tega ne spremeni niti dejstvo, da mora tožnica avtobus prestopati niti, da zato porabi več časa.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo le dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
ZFPPIPP člen 400, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upravitelja zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznost - kršitev obveznosti - namen odpusta obveznosti - pasivnost dolžnika - zdravstvene težave
Ni dvoma, da za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Pasivnost dolžnika je lahko razlog, zaradi katerega odpust obveznosti ni mogoč.
Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Odpust obveznosti tudi ni namenjen temu, da bi omogočil razbremenitev prezadolžene osebe brez njenega truda, pač pa vrnitev v premoženjske razmere, ki omogočajo normalno življenje, a šele po tem, ko dolžniku kljub aktivnemu ravnanju ne uspe poplačati svojih upnikov.
Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpusti obveznosti, je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. V primeru, kakršen je konkreten, ko ima dolžnik številne zdravstvene težave (za katere je predložil tudi dokaze), je pri presoji njegove pasivnosti potrebno upoštevati tudi le-te.
ZFPPIPP člen 152, 232, 232/1, 232/3, 232/6, 234, 234/3.
začetek stečajnega postopka - predlog dolžnika - domneva insolventnosti - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika - družbenik dolžnika - bistvene kršitve postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - predlog upnika - odločanje o predlogu - dispozicija predlagatelja postopka
Domnevo insolventnosti dolžnika v primeru začetka stečajnega postopka na predlog dolžnika lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. To pa pomeni, da bi v primeru začetka stečaja na predlog samega dolžnika, dolžnik kot pritožbeni razlog lahko uveljavljal zgolj bistvene kršitve postopka pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka.
V insolvenčnih postopkih je izrecno poudarjeno načelo hitrosti postopka. Zakon ureja procesni položaj v obliki prekinitve postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (predhodni postopek) zgolj v primeru, ko je po vložitvi predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnik vložil predlog za odpravo insolventnosti s prisilno poravnavo. Glede na to, da je v konkretnem primeru predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, do takšne situacije niti ni moglo priti.
Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka je v dispoziciji predlagatelja samo v času predhodnega postopka, to je do izdaje sklepa o začetku stečaja.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - upravna odločba o razveljavitvi gradbenega dovoljenja - odločitev matičnega organa o predhodnem vprašanju - odločba kakšnega drugega organa - pravnomočnost upravne odločbe - novo dejstvo in nov dokaz - vmesna sodba - pravnomočnost vmesne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - uveljavljanje ugovorov
Po določbi 9. točke 394. člena ZPP je obnova dopustna, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Že iz trditvene podlage predloga za obnovo postopka izhaja, da razveljavitvena upravna odločba ni pravnomočna. Pravnomočnost pa je vsebinski pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP za obnovo postopka.
Skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti vmesne sodbe je potrebno nova dejstva in nove dokaze iz 10. točke 394. člena ZPP razumeti tako, da je z obnovo postopka dopustno uveljavljati le tiste ugovorne razloge, ki so obstajali pred pravnomočnostjo vmesne sodbe. Ugovori, ki temeljijo na dejstvih, za katere je stranka izvedela kasneje, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne sodbe, se lahko uveljavljajo le v postopku z obnovo, ugovori, ki so nastali po pravnomočnosti vmesne sodbe, pa se lahko postavijo še do končne odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – stroški postopka – standard opredeljenosti zahteve za povrnitve stroškov
Zahteva za povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter drugih materialnih stroškov, povezanih z izvršbo ...“ ne dosega standarda opredeljenosti v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.
Protispisnost je podana, kadar sodišče pri ugotavljanju odločilnih dejstev stori napako pri povzemanju vsebine listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, torej, da jim pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Kršitev ni podana, kadar sodišče tem dokazom pripiše drugačen dokazni pomen (težo), kot bi jo po mnenju stranke moralo. Ugotoviti torej je, da z očitkom bistvene kršitve toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 452/4, 453. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga člen 3.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvedba dokazov – pravočasne trditve
V zvezi s ceno je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla (kar ponovno navaja tudi v pritožbi), da je bila ustno dogovorjena cena 12 EUR za m2 za polaganje in fugiranje (z navadno fugirno maso), tožeča stranka je za samo polaganje ponudila 10,00 EUR za m2, za fugiranje z epoksi maso pa 2,5 EUR za m2, obračunano pa je bilo 3,00 EUR za m2. Priložila je e-mail sporočilo z dne 8. 1. 2014. Tožeča stranka je na to podrobno pojasnila, da sta se pravdni stranki dne 8. 1. 2014 dogovorili le za okvirne cene; kasneje, ko so bili znani konkretni podatki, pa je tožeča stranka pripravila specificiran predračun. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke, da predračun izkazuje dejansko dogovorjeno ceno, saj tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi predračuna plačala avans (in torej soglašala s cenami, navedenimi v njem). Zato tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je znesek v predračunu bistveno višji od predhodnega dogovora, kljub temu, da ni bilo fugirano z navadno fugo, temveč „le“ z epoksi smolo (pripomniti je, da iz trditev tožene stranke izhaja, da so te fuge dražje, zaradi česar te pritožbene navedbe nasprotujejo ostalim njenim navedbam). Tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se morala cena zmanjšati, ker tožeča stranka ni uporabila navadne fuge, nato pa povečati, ker je fugirala z epoksi smolo, in da se - v kolikor ne bi obveljala cena iz e-mail sporočilu z dne 8. 1. 2014 - tožena stranka za tožečo stranko ne bi odločila.
dolžnost preživljanja otrok – določitev preživnine – višina preživnine – potrebe mladoletnika – pridobitne zmožnosti staršev – pomoč starih staršev – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – sprememba sodne prakse – zmožnosti preživljalca
Otroke so dolžni preživljati starši, ne stari starši; pomoč starih staršev na njihovo preživninsko obveznost praviloma ne more vplivati.
Zagotovo tudi otroški dodatek tožnica porabi za hčerkino preživljanje in prav je tako, saj drugih rednih prihodkov nima.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo toženčevih stroškov lizinga za avto, saj ima preživnina prednost pred takimi (poslovnimi) obveznostmi.
nasprotje med trditvam in dokazi – ugovor materialnega pobota – tričlenski izrek – napačen izrek – načelo kontradiktornosti – prekinitev postopka – začetek postopka osebnega stečaja – izbris samostojnega podjetnika iz AJPES
Izbris samostojnega podjetnika iz AJPES ne vpliva na pravice in obveznosti tožene stranke, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe.
Tožena stranka je ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve. V takšnem primeru izrek sodbe vsebuje le odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne.
Z opustitvijo opredelitvi do relevantnih dokazov je sodišče prve stopnje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
stroški postopka o prekršku - naknadna odmera stroškov s sklepom - vsebina izreka sodbe o stroških
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sodbe o prekršku, s katero je odločilo tudi o obveznosti plačila stroškov postopka, navesti, da mora obdolženka plačati vse stroške pritožbenega postopka in sodno takso ter da bo o ostalih stroških pritožbenega postopka, katerih višina ob izdaji sodbe o prekršku ni bila znana, sodišče odločilo s posebnim sklepom. Ker tega izrek sodbe o prekršku z dne 7. 8. 2015 ne vsebuje, obdolženki ni mogoče naložiti v plačilo tudi stroškov toksikološke preiskave kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063261
OZ člen 649, 659.
gradbena pogodba - gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo "ključ v roke" - dodatna dela - narava dodatnih del - dela, ki niso dogovorjena - spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi - dodatno plačilo - predložitev načrta - navodilo za izvedbo dodatnih del - navodila naročnika - dolžnost obvestila naročnika - varstvo pred neupravičenimi zahtevki izvajalcev - načelo pravne varnosti - rok - splošni pogoji - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Upoštevanje ocene dveh strokovnih mnenj, ki sta bili izdelani pred začetkom pravdnega postopka, ne predstavlja kršitev določb ZPP, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da ju sodišče ni obravnavalo kot izvedenski mnenji, temveč so podobni zaključki v omenjenih mnenjih le utrdili sodišče prve stopnje v prepričanju, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi ocene, ki jo vsebuje izvedensko mnenje.
Za dodatna dela se šteje, da jih obseg del tudi v pogodbah po sistemu »ključ v roke« ne more vsebovati, saj so to dela, ki niso bila dogovorjena, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, naravo takih del pa imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi. Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu »ključ v roke«. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določene rešitve v PZI iz aprila 2008 glede na projektno dokumentacijo iz leta 2006 in 2007 spremenjene ter dela glede na njihovo naravo v kontekstu celotnega projekta dodatna, zaradi česar je tožeča stranka upravičena do dodatnega plačila.
Dolžnost obvestila naročnika o večjem obsegu del in dodatnih plačilih je določilo splošnih pogojev, ki varuje naročnika pred neupravičenimi zahtevki izvajalca, zaščito pa smiselno v skladu z načelom pravne varnosti varuje še postavljeni rok. Omenjeno določbo ne gre uporabiti v primerih, ko dodatno naročilo po delih poda sam naročnik, ki ob svojem naročilu lahko predvidi, da bodo dodatna dela zahtevala dodatno plačilo.
ZPP člen 112, 112/2. ZPSto-2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3. Splošni pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola člen 15.
priporočena poštna pošiljka – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu – pravočasnost vloge, vezane na rok – sprejem in izročanje pošiljk na bencinskem servisu – splošni pogoji – čas oddaje in roki prenosa
Iz dopisa Pošte Slovenije je razvidno, da je bila navedena pošiljka oddana v prenos 30. 4. 2015, ko je bila predana Petrolovemu bencinskemu servisu. Pošta Slovenije v navedenem dopisu pojasnjuje, da je bila zato, ker je bila vloga tožeče stranke oddana po času, ki je predviden za predajo pošiljk obračunski pošti, zaradi dela prostih dni pošiljka predana in odpravljena iz obračunske pošte v ponedeljek 4. 5. 2015 ter je bila zato sodišču vročena šele 5. 5. 2015. V skladu s 15. členom Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola se v takšnih primerih roki prenosa računajo od dneva oddaje pošiljke (30. 4. 2015) na bencinskem servisu, vendar se rok prenosa ustrezno podaljša.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063251
OZ člen 275. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/4.
upravljanje poslovnih stavb - obratovalni stroški - zakonska subrogacija - pravni interes za izpolnitev obveznosti - storitve, potrebne za funkcioniranje stavbe - zakonsko določene naloge upravnika - skrb za obratovanje skupnih delov - etažna lastnina - izpolnitev obveznosti - prehod terjatve - prepozen ugovor tožene stranke - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
V primerih, ko upravnik (tj. tretji) dobaviteljem izpolni obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov, gre za zakonsko subrogacijo. Upnik in dolžnik osnovnega pravnega razmerja sta namreč posamezni dobavitelj in etažni lastnik poslovne stavbe. Zakonski obseg nalog upravnika pa daje podlago za sklep, da ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote. Skrb za obratovanje skupnih delov je izrecno navedena med z zakonom določenimi nalogami upravnika.
Z izpolnitvijo obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov poslovne stavbe v etažni lastnini (izpolnjene upnikove) terjatve preidejo na upravnika. V trenutku izpolnitve terjatev preide iz dobaviteljeve premoženjske mase v upravnikovo in postane del njegovega premoženja. Z zakonsko subrogacijo nastopijo učinki razpolagalnega pravnega posla, izpolnitelj pa ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel pred tem upnik.
S tem, ko je sodišče prve stopnje sprejelo prepozen ugovor tožene stranke, je kršilo določilo iz četrtega odstavka 452. člena ZPP in na ta način tožeči stranki odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem.