obnova postopka - obnovitveni razlogi - upravna odločba o razveljavitvi gradbenega dovoljenja - odločitev matičnega organa o predhodnem vprašanju - odločba kakšnega drugega organa - pravnomočnost upravne odločbe - novo dejstvo in nov dokaz - vmesna sodba - pravnomočnost vmesne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - uveljavljanje ugovorov
Po določbi 9. točke 394. člena ZPP je obnova dopustna, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Že iz trditvene podlage predloga za obnovo postopka izhaja, da razveljavitvena upravna odločba ni pravnomočna. Pravnomočnost pa je vsebinski pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP za obnovo postopka.
Skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti vmesne sodbe je potrebno nova dejstva in nove dokaze iz 10. točke 394. člena ZPP razumeti tako, da je z obnovo postopka dopustno uveljavljati le tiste ugovorne razloge, ki so obstajali pred pravnomočnostjo vmesne sodbe. Ugovori, ki temeljijo na dejstvih, za katere je stranka izvedela kasneje, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne sodbe, se lahko uveljavljajo le v postopku z obnovo, ugovori, ki so nastali po pravnomočnosti vmesne sodbe, pa se lahko postavijo še do končne odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi.
dolžnost preživljanja otrok – določitev preživnine – višina preživnine – potrebe mladoletnika – pridobitne zmožnosti staršev – pomoč starih staršev – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – sprememba sodne prakse – zmožnosti preživljalca
Otroke so dolžni preživljati starši, ne stari starši; pomoč starih staršev na njihovo preživninsko obveznost praviloma ne more vplivati.
Zagotovo tudi otroški dodatek tožnica porabi za hčerkino preživljanje in prav je tako, saj drugih rednih prihodkov nima.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo toženčevih stroškov lizinga za avto, saj ima preživnina prednost pred takimi (poslovnimi) obveznostmi.
nasprotje med trditvam in dokazi – ugovor materialnega pobota – tričlenski izrek – napačen izrek – načelo kontradiktornosti – prekinitev postopka – začetek postopka osebnega stečaja – izbris samostojnega podjetnika iz AJPES
Izbris samostojnega podjetnika iz AJPES ne vpliva na pravice in obveznosti tožene stranke, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe.
Tožena stranka je ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve. V takšnem primeru izrek sodbe vsebuje le odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne.
Z opustitvijo opredelitvi do relevantnih dokazov je sodišče prve stopnje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – stroški postopka – standard opredeljenosti zahteve za povrnitve stroškov
Zahteva za povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter drugih materialnih stroškov, povezanih z izvršbo ...“ ne dosega standarda opredeljenosti v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.
SPZ člen 232, 248. ZZK-1 člen 15, 15/6, 36, 36/1, 243, 243/2, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe stvarne pravice - dosmrtna služnost stanovanja - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebna služnost na idealnem deležu - vknjižba osebne služnosti na idealnem deležu v zemljiško knjigo
Če bi z zavezovalnim pravnim poslom bila ustanovljena osebna služnost na idealnem deležu nepremičnine, pa bi ob tako oblikovanem zemljiškoknjižnem dovolilu bila mogoča vknjižba služnosti na idelanem deležu nepremičnine le, če bi bila vknjižba osebne služnosti predlagana na bodočem idealnem deležu in bi zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi te vknjižbe istočasno na podlagi določbe šestega odstavka 15. člena ZZK-1 razdelilo osnovni položaj nepremičnine.
odmera preživnine – višina preživninske obveznosti – mesečne preživninske potrebe – stroški vzdrževanja vozila – zmožnosti preživninskega zavezanca – ugotovitev zmožnosti preživninskega zavezanca – nedovoljene pritožbene novote – stroški pravdnega postopka – stroški v sporih iz razmerij med starši in otroki – določitev stroškov po prostem preudarku
Stroški, ki jih ima tožnica z vzdrževanjem in uporabo vozila, ne predstavljajo stroškov, ki bi bremenili toženo stranko. Tega ne spremeni niti dejstvo, da mora tožnica avtobus prestopati niti, da zato porabi več časa.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo le dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - postopek o prekršku – upoštevanje dokazov v dokaznem postopku – plačilni nalog kot eden izmed dokazov
V zvezi s plačilnim nalogom, ki je bil zaradi konflikta med pravdnima strankama dne 2. 3. 2013 izdan tožencu, za katerega tožnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da bi ga sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati, pa velja ponovno poudariti, da je v skladu z določbo 14. člena ZPP sodišče pri odločanju vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, če tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju. Ni pa vezano na izid morebitnega prekrškovnega postopka, zato plačilni nalog izdan tožencu predstavlja zgolj enega izmed dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v okviru dokaznega postopka in ga ocenilo v okviru ugotavljanja dejanskega stanja.
STANOVANJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082104
SZ-1 člen 30. ZGD-1 člen 623, 623/6. OZ člen 122, 197, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454.
pogodba o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe – materialno statusno preoblikovanje – delitev družbe – univerzalno pravno nasledstvo – ugovor aktivne legitimacije – prenos pogodbe – pogoji za prenos – delitev stroškov upravljanja – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – izdatek za drugega – poslovodstvo brez naročila – izvedba naroka
Ker so z materialnim statusnim preoblikovanjem na novo družbo tožnico prešle pravice in obveznosti v zvezi z delom premoženja prenosne družbe, ki se nanaša na opravljanje upravniških poslov ter pravnimi razmerji, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica univerzalna pravna naslednica upravnice
Ker je tožnica kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vse pravne položaje svojega pravnega prednika v zvezi z upravniškimi posli, so pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije neutemeljene.
zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora - razširjena tožba
Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe spora na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je toženec privolil v razširitev tožbe oziroma ali je njegovo privolitev nadomestilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je sprožen spor za izvirno pridobitev lastninske pravice.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - revizija - zavrženje
Tožnik je vložil revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, pri tem pa ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP (opravljen pravniški državni izpit). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbami ZPP, ko je na podlagi 91. člena ter 1. in 2. odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
Iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da je sodišče prve stopnje štelo zemljiškoknjižno dovolilo za neprimerno, ker delež posameznih skupnih lastnikov v zemljiški knjigi ni določen, zaradi česar z njimi ni mogoče samostojno razpolagati. Tako stališče je materialnopravno pravilno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neizvedba naroka – neutemeljeno zavrnjen dokazni predlog – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pripravljalnih vlogah z dne 21. 1. 2015 in z dne 27. 2. 2015 izrecno predlagala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja gre za likvidacijo (celotne) premoženjske skupnosti med zakoncema. Ugotovitev, da je delež stranke na skupnem premoženju ena polovica (tudi če bi bila pravnomočna), še ne pomeni, da je ta stranka tudi solastnik vsakega posameznega dela premoženja do ene polovice. Sodna praksa sicer dopušča, da se v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem, lahko izvede delitev, vendar morata stranki s takim načinom soglašati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0080310
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-10, 52/1-12.
odgovornost za škodo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obratovanje motornega vozila – prometna nesreča najmanj dveh motornih vozil – krivda – merilo za porazdelitev odgovornosti – zahtevana skrbnost – ravnanje povprečnega poklicnega voznika
Uporaba motornega vozila je nevarna dejavnost. Odgovornost za škodo, ki izvira iz obratovanja motornega vozila, je zato objektivna. To pomeni, da 1) krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti in da velja za 2) vzrok škode, do katere je prišlo v prometni nesreči najmanj dveh motornih vozil, nevarno delovanje obeh motornih vozil. Medsebojna konkurenca objektivne odgovornosti tako terja dodatne kriterije za odgovor na vprašanje, kdo je v posameznem primeru povzročitelj in kdo oškodovanec (v primerih vzajemno povzročenih škod to namreč ni jasno že na prvi pogled). Tak (so)kriterij je krivda. Krivda v tovrstnih primerih (kakršen je tudi obravnavani) torej ni predpostavka medsebojne odgovornosti imetnikov motornih vozil, temveč zgolj kriterij za porazdelitev te odgovornosti.
Zgolj presoja ravnanja voznice S. (prehitevanje, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal predpisan znak, da bo začel prehitevati) brez upoštevanja vseh ostalih okoliščin konkretnega primera (za kar se smiselno zavzema pritožnica), pa kot že obrazloženo ni pravilna. Zanemari namreč kršitve drugega imetnika motornega vozila, težo kršitev, njihov skupni vpliv na nastanek škode in nevarnost obratovanja posameznega motornega vozila.
ZIZ člen 105, 105/1, 107, 107/4, 111, 111/1, 127, 127/3. OZ člen 421, 425. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prisilni rubež in prenos terjatve – obseg izvršbe – prenos namesto plačila – obstoj dolžnikove terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – pravni interes za pritožbo
Prisilno (s sredstvi izvršbe) se dejansko zarubi in prenese terjatev pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji; to izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ) - kar ni primer v tej zadevi, sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika (s tem namreč pridobi procesno aktivno legitimacijo). Upnik (cesionar) lahko pridobi terjatev samo, če ta v resnici obstaja in v sodelovanju s dolžnikom (pravnim prednikom glede na terjatev). Če terjatve ni, obveznost dolžnika ne bo zmanjšana. Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja terjatve dolžnika do njegovega dolžnika. Izvršilno sredstvo prenosa terjatve nadomešča le pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi strani.
sklep procesnega vodstva – dokazni sklep – načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – vrnitev listin – trajno uničenje oziroma izbris vseh morebitnih kopij in predelav teh listin – varovanje podatkov kot skrivnost
Sklepi procesnega vodstva na glavni obravnavi so tudi dokazni sklepi (387. člen ZPP). Krog sklepov procesnega vodstva je odprt. Možen je vsak sklep, ki je usmerjen k smotrnemu in uspešnemu vodstvu postopka.
Sodišče je na svoje sklepe načeloma vezano. Če bi bilo vezano tudi na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo glavne obravnave, bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Sklepi procesnega vodstva zato ne postanejo materialnopravno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - skopa trditvena podlaga
Stranka ni opisala svojega premoženjskega stanja, niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti (in zakaj) in ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 126,00 EUR ogrozilo opravljanje njene dejavnosti. Njena trditvena podlaga je bila prepavšalna.
vračilo preveč izplačane plače - zmotna uporaba materialnega prava - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je stroške postopka zmotno odmerilo od prenizke vrednosti spornega predmeta. Iz tožbenega zahtevka namreč izhaja, da je vrednost predmeta 2.234,89 EUR, saj je tožeča stranka uveljavljala vračilo preveč obračunanih in izplačanih zneskov plač v tej višini.