ZPP člen 14, 14/1. OZ člen 131. KZ-1 člen 245, 245/5.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – kaznivo dejanje pranje denarja – kvalifikatoren element kaznivega dejanja – višina škode
Če višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja, pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljeno višino škode. Toda toženec v obravnavani zadevi vtoževani višini škode niti pavšalno ni nasprotoval, zato kljub pravilnemu materialnopravnemu pritožbenemu stališču s pritožbo v tej smeri ne more uspeti.
Po določilu 179. člena OZ gre tožnici pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine. To pomeni, da mora presojena odškodnina pomeniti za tožnico zadoščenje. To je vedno individualen pojem, vendar mora biti odškodnina hkrati vpeta v širše okvire. Te pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa. Sodna praksa pa že vrsto let spremlja višine odškodnin za negmotno škodo in sicer tako, da sodišče deli celotno priznano odškodnino za nepremoženjsko škodo s številom povprečnih neto plač. Nato te zneske med seboj primerja. O višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je Vrhovno sodišče oblikovalo posebno zbirko podatkov, kjer beleži vsako odločbo. Tožničina škoda ni katastrofalna. Škoda je večja, nekje na sredi intervala med srednje hudimi škodami.
določitev preživnine – potrebe preživninskega upravičenca – pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev – preživljanje otroka s posebnimi potrebami – otroški dodatek
Določitev preživnine v tem postopku je takšna sprememba, ki jo bo morala tožnica sporočiti centru za socialno delo in bo vplivala na višino otroškega dodatka. To pomeni, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če pa bo prav ta hkrati pogojevala njegovo spremembo.
predlog za obnovo postopka – vročanje sodnih pisanj – nadomestna vročitev – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – pravica do dokaza – vnaprejšnja dokazna ocena – kršitev pravice do izjave
Če stranka vsebino javne listine izpodbija, mora sodišče javno listino in njej nasprotne dokaze prosto oceniti, pri čemer se lahko nasprotni dokaz vodi z vsemi dokazili. Zavzeto stališče sodišča prve stopnje, ki tožencu omejuje možnost izpodbijanja pristnosti javne dokazne listine zgolj z enim dokazom, in sicer zaslišanjem vročevalca, pomeni poseg v toženčevo pravico do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0053149
OZ člen 148. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 7. ZMZPP člen 30.
odškodninska odgovornost družbenika – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – pravo, ki ga je treba uporabiti – uporaba slovenskega prava
Upnik nikoli ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od direktorja in nadzornika, od družbenika kapitalske družbe, za katero gre v konkretnem primeru, pa le izjemoma, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti. Predpostavka za vse zakonske dejanske stanove iz 8. člena ZGD-1 pa je zloraba pravne osebe s strani družbenika.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 64. SPZ člen 142, 142/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 60.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – ugovor tretjega – ugovor realnega dolžnika – sočasen položaj tretjega in dolžnika – skupno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – sporazum o delitvi skupnega premoženja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Prehod skupnega premoženja v solastninsko skupnost ima pravnoposlovno podlago in je posledica sporazumne delitve skupne stvari. S tem, ko se je pritožnica na podlagi sodne poravnave vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica obremenjenih nepremičnin, je prišlo do prehoda iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost in posledično do procesnega nasledstva glede pritožničinega solastnega dela nepremičnin kot predmeta izvršbe. Pritožnica je namreč kot nova (so)lastnica nepremičnine s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobila tudi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – opravičljiv vzrok zamude – nepričakovan in nepredvidljiv dogodek – prometni zastoj – prometni zastoj v času jutranjih konic – izredna prometna situacija – neobičajni zastoj
Prometni zastoji v času jutranjih konic niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, pač pa gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi morala pooblaščenka pred narokom računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2. ZPP člen 100, 100/1, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 245, 245/1.
upravičenje za zastopanje – zakoniti zastopnik društva – organi društva – volitve v organe društva – spori – izpodbojna tožba – ničnost sklepa društva – razveljavitev sklepa društva – volilni zapisnik – pravni interes – začetek stečajnega postopka nad društvom – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja
Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082097
ZD člen 220. ZPP člen 392. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 243.
sklep o dedovanju – učinki sklepa o dedovanju – originarna pridobitev lastninske pravice – dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – zahtevek za ugotovitev obstoja skupnega premoženja – izbrisna tožba
V sodni praksi in pravni teoriji je že zavzeto stališče, da lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice.
ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/4. ZVEtL člen 13, 16, 16/1, 23, 23/3.
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – odločitev o stroških postopka – stroški nasprotnega udeleženca, ki ni pridobitelj posameznega dela
ZVEtL ne ureja vprašanja stroškov postopka, ki so predmet obravnavanja v tej zadevi. Določbe 23. člena ZVEtL niso aktualne, ker ne gre za tovrstne stroške, pri čemer je zmotno stališče pritožnice o analogiji glede drugih stroškov postopka. Zato je treba upoštevati določbe ZNP (13. člen ZVEtL).
Objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih dejanj se nanaša na obstoj upnikove terjatve, dolžnikovo neplačevitost in pravno dejanje, ki se izpodbija. Subjektivni pogoj se nanaša na zavedanje, da lahko pride do oškodovanja upnikov.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – nujna pot – zveza z javno cesto – nastanek težko nadomestljive škode – izrek denarne kazni
Če dostop do hiše ni mogoč, je pa potreben, ni dvoma, da zaradi takšnega stanja nastaja škoda, ki ni nadomestljiva.
Denarna kazen po 226. členu ZIZ je edino sredstvo, s katerim sodišče lahko dolžnika prisili, da izpolni svojo obveznost, ki je v opustitvi ali dopustitvi.
ZPVAS člen 8, 8/4, 8/5. ZAgrS člen 51. ZD člen 219.
dedovanje naknadno najdenega premoženja – agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – vračanje v naravi – občina – nujni delež – obveznost plačila nujnega deleža s strani občine – neenotna sodna praksa
Če prejšnji člani agrarne skupnosti, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti last občine.
ZPVAS pravice do izplačila nujnega deleža ne določa, zato občina utemeljeno izpodbija odločitev, da je dolžna dedinjama plačati nujni delež.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na pogoje za oprostitev stranke za plačilo sodne takse. Obstoj takšne okoliščine bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno presojati le ob predpostavki, da bi pritožnik takšno oprostitev pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljal najkasneje do izteka roka za plačilo sodne takse v skladu s plačilnim nalogom. O oprostitvi pačila sodne takse namreč sodišče odloča le na predlog stranke. Ker pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, da je oprostitev plačila sodne takse sploh uveljavljal, so vse pritožbene navedbe s tem v zvezi nerelevantne.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročitev s fikcijo - naslov dejanskega prebivališča
Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.
ZIZ člen 55, 55/1, 56, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - ugovor - ugovor po izteku roka - razlogi za ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločba domačega sodišča - nepravnomočna sodna odločba
Ker predstavlja ugovor po izteku roka iz 56. člena ZIZ izredno pravno sredstvo z omejenim naborom razlogov, ki se lahko uveljavljajo v tem ugovoru, z navedenim pravnim sredstvom ni mogoče doseči ponovnega preizkusa izpolnjevanja pogojev za izdajo predhodne odredbe, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
Odstop terjatve toženi stranki po obravnavani kreditni pogodbi ni bil dovoljen (tretji odstavek 20. člena ZPotK-1), zato je bila pogodba o odstopu terjatve toženi stranki nična, zaradi česar je bila nična tudi odstopna izjava in upravno izplačilna prepoved.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem – lastninjenje objektov in naprav – javna dobrina – status javne ceste – nepremičnina, kategorizirana kot javna cesta – družbena lastnina – družbenolastninsko vlaganje – nepravilen vpis lastninske pravice – izbrisna tožba – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Pravna prednica toženca na podlagi določb ZLNDL lastništva predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti, niti jih ni mogla pridobiti na podlagi ZGJS (mimo določb ZLPP, ker je šlo pri morebitnih vlaganjih pravne prednice toženca za družbeno lastnino (in družbenolastninsko vlaganje), in ne morebiti vlaganja na lastninskopravni podlagi).
Predmet odločanja v obravnavani zadevi je zahtevek za ugotovitev lastninske pravice tožnice, pravni interes za tak ugotovitveni zahtevek pa je podan na podlagi 40. člena ZZK-1.