OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083829
SZ -1 člen 50, 60, 61, 61/1, 61/2, 166. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 168, 168/1.
obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – časovne meje pravnomočnosti – zaključek glavne obravnave – register upravnikov – vpis v register upravnikov – pravni učinek vpisa v register – pooblastila upravnika – odškodnina – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – novi upravnik – prejšnji upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju –priznana dejstva
Presoja utemeljenosti zahtevka po 61. členu SZ-1, v skladu s katerim lahko novi upravnik od prejšnjega upravnika zahteva med drugim izdelavo končnega poročila, končnega obračuna, izročitev pogodb in listin v zvezi z večstanovanjsko stavbo ipd., v ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti. Časovne meje pravnomočnosti so opredeljene s trenutkom zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in (do)tedanje stanje sodišče prve stopnje tudi upošteva, ko odloča v zadevi. V konkretnem primeru to pomeni, da se za utemeljenost zahtevka po 61. členu SZ-1 zahteva, da ima tožeča stranka status upravnika v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa status nekdanjega upravnika.
Upravnik pooblastila po 50. členu SZ-1 pridobi s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ta pooblastila pa mu prenehajo z odstopom ali odpovedjo (60. člen SZ-1). Vpis v register upravnikov po 166. členu SZ-1 je zgolj deklaratornega značaja.
Za sklepčnost tožbe pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - SODSTVO
VSL0080672
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157b, 157b/1, 157b/2, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 168. ZS člen 3, 3/1, 109, 109/1. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 12.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - ustaljena sodna praksa - tipska zadeva - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - nesklenitev pogodbe - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - primerno nadomestilo - tarifa - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja
Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje za prodajalca – posredovanje za kupca – plačilo provizije
Ker aktivnosti tožeče stranke kot nepremičninske posrednice kažejo, da je v zvezi s prodajno pogodbo posredovala tako za prodajalca kot tudi za toženo stranko kot kupca, ji je tudi tožena stranka dolžna plačati provizijo na podlagi 5. člena ZNPosr.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – darilo, dano v času trajanja zakonske zveze – darilo sorodnikov – zamudne obresti
Prispevek staršev prvotoženke je mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca.
Drugotoženec je obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – obstoj zunajzakonske skupnosti – pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave s tem, ko je brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje njegove matere. Sodišče prepričljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je le zapisalo, da je preostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, v nadaljevanju pa tožniku zmotno očitalo, da je bil navedeni dokazni predlog nesubstanciran.
javni vrtci – sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina – subvencionirana oskrbnina – določitev cene programov – predhodno vprašanje – pravnomočna odločba, izdana v nepravdnem postopku – vezanost na pravnomočno odločbo – razlogi za nezakonitost odločbe – nejasen izrek – sklep procesnega vodstva
Pravdno sodišče je na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, in se tekom pravdnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo njene pravilnosti, ter je morebitne nepravilnosti te upravne odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Vendar to ne velja absolutno. Pravna teorija namreč res razloguje, da sicer velja, da pravnomočnost sanira tudi napačne, pomanjkljive, celo nične odločbe, da pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave treba razlikovati med razlogi za nezakonitost odločbe. V primerih, ko je odločba sama s seboj v nasprotju ali nima jasnega izreka, je zato ni mogoče upoštevati.
prenehanje zunajzakonske skupnosti – dodelitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po prenehanju zunajzakonske skupnosti – dodelitev mladoletnih otrok
Pri odločanju o predlogu bivših zunajzakonskih partnerjev o tem, kdo bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, je odločilno, da s predlagateljico živita in bosta ostali v stanovanju mladoletni hčerki, za kateri skrbi predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ne prispeva sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – opravičljiv vzrok zamude – nepričakovan in nepredvidljiv dogodek – prometni zastoj – prometni zastoj v času jutranjih konic – izredna prometna situacija – neobičajni zastoj
Prometni zastoji v času jutranjih konic niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, pač pa gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi morala pooblaščenka pred narokom računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
dogovor o proviziji - dokazovanje dogovora - prosta dokazna ocena - dokazni standard - gotovost - izključitev vsakega dvoma - nedokazanost - pravilo o dokaznem bremenu - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih sodbe
Tožnici ni uspelo z gotovostjo dokazati (tj. podati argumentirane trditve o dejstvih, ki izključujejo vsak razumen dvom), da tožbeni zahtevek za plačilo provizije obstoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nedopustnost posega – ugotovitev obstoja služnostne pravice – pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – nepravo priposestvovanje služnosti – ukinitev javnega dobra – prenehanje služnosti – sklepčnost nasprotne tožbe
Zaradi kasnejše ukinitve dela javne poti, na katero se je neposredno navezovala priposestvovana služnostna pravica poti, na podlagi zakona pridobljena služnostna pravica tožene stranke ne more prenehati.
ZPP člen 82, 108, 108/4, 132, 143, 143/4, 143/5, 143/6.
zavrženje tožbe – vročanje – vročitev tožbe – vročitev na zakonski naslov – vročitev na dejanski naslov – nepravilen dejanski naslov tožene stranke v tožbi – prebivališče tožene stranke – prijava stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo – naslov za vročanje – naslov dejanskega prebivališča – poziv na dopolnitev tožbe – postavitev začasnega zastopnika – vročitev preko vročevalca – izostanek predloga za postavitev vročevalca ali začasnega zastopnika – fikcija vročitve
Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, s katero je to razveljavilo četrti, peti in šesti odstavek 143. člena ZPP, in usklajeno sodno prakso, po kateri se toženi stranki ne vroča (le) na zakonski naslov prebivališča, ampak na dejanski naslov prebivališča, če je ta znan.
pravdna sposobnost – postavitev skrbnika – skrbnik za poseben primer – odvzem opravilne sposobnosti – zavrženje tožbe – pritožba procesno nesposobne osebe
Pritožbe, ki je vložena po procesno nesposobni osebi, zoper sklep, s katerim je bila tožba iz tega razloga zavržena, ni mogoče zavreči. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da pri njemu ni podana procesna sposobnost.
Sodišče prve stopnje je v postopku ravnalo pravilno, ko je v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Ker je v nadaljevanju postopanja po 81. členu ZPP ugotovilo, da tožnica ni zmožna sodelovati v postopkih pred sodiščem in podajati relevantnih podatkov, je pravilno pozvalo center za socialno delo, da tožnici postavi skrbnika. Ta je bil tožnici postavljen in ker je sodišče obvestil, da dejanj tožnice v predmetnem pravdnem postopku ne odobrava (tožnica pa je bila že ob vložitvi tožbe, ki je ni vložila po pooblaščencu, pravdno nesposobna), je šlo za pomanjkljivost, ki je na podlagi 81. člena ZPP ni mogoče odpraviti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075251
ZFPPIPP člen 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 300.
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - pravice proizvajalcev fonogramov - osebni stečaj - oklic o začetku stečajnega postopka - načelo koncentracije - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Iz javno objavljenih sklepov o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic izhaja, da tožeča stranka terjatev, ki jih je uveljavljala v predmetnem postopku, ni prijavila v postopku osebnega stečaja zoper toženo stranko. Ker pravovarstvenega interesa ni uveljavljala po postopku, ki ga določa ZFPPIPP in posledično ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe (sklepa o preizkusu terjatev z napotitvijo na uveljavljanje zahtevka v pravdi), predmetna tožba ni dopustna.
zakonske zamudne obresti – neposlovne denarne obveznosti – upravičenje na podlagi zakona
Zamudne obresti predstavljajo civilno sankcijo za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki imajo neposreden temelj v zakonu tako pri zamudah s plačilom obveznosti, izvirajočih iz pravno-poslovnih razmerij (kot v danem primeru) kot tudi pri neposlovnih denarnih obveznostih. Pravica do zakonskih zamudnih obresti upniku, čigar dolžnik je v zamudi, zato pripada že (neposredno) na podlagi zakona.