ZPP člen 270, 270/3, 324, 324/1, 332. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
sklep o podaljšanju roka – pravni pouk – predlog za izdajo sklepa s pravnim poukom – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk
Ali je pravni pouk pravilen, se bo preizkušalo v pritožbenem postopku, v kolikor je bila pritožba zoper sklep vložena. Navedba sodišča, da zoper sklep ni pritožbe, čeprav praviloma morda je, stranki še ne odvzema pravice do pravnega sredstva. V kolikor stranka meni, da pritožbo zoper sklep ima, lahko le-to tudi vloži.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 106/5. ZIZ člen 277, 277/2.
stiki z otrokom – določitev stikov – izvrševanje stikov – začasna odredba – otrokova korist – zavračanje stikov – izvajanje stikov preko pisemske komunikacije
Kljub ugotovljenemu dejstvu, da je nasprotni udeleženec pokazal večjo zrelost in ima večjo zmožnost upoštevanja A. potreb, pa je v dani situaciji realnost takšna, da je zaradi indoktrinacije s strani matere, A. očetu že tako odtujen, da mu stiki povzročajo takšno stisko, s katero se ne more uspešno spopasti, zaradi česar ti stiki dejansko A. niso v korist. V danem primeru namreč ne gre za vprašanje koristi enega ali drugega starša, temveč izključno za korist otroka, tudi na račun pravice staršev.
Po določilu 179. člena OZ gre tožnici pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine. To pomeni, da mora presojena odškodnina pomeniti za tožnico zadoščenje. To je vedno individualen pojem, vendar mora biti odškodnina hkrati vpeta v širše okvire. Te pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa. Sodna praksa pa že vrsto let spremlja višine odškodnin za negmotno škodo in sicer tako, da sodišče deli celotno priznano odškodnino za nepremoženjsko škodo s številom povprečnih neto plač. Nato te zneske med seboj primerja. O višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je Vrhovno sodišče oblikovalo posebno zbirko podatkov, kjer beleži vsako odločbo. Tožničina škoda ni katastrofalna. Škoda je večja, nekje na sredi intervala med srednje hudimi škodami.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071079
URS člen 23, 25, 33. SPZ člen 88, 89, 89/3, 90, 99. ZNP člen 145, 145/2. ZPP člen 1, 2.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nujna pot – postopek za določitev nujne poti – nepravdni postopek – konstitutivna odločba – denarno nadomestilo – ugotovitev obstoja nujne poti kot predhodno vprašanje – pravica do pravnega sredstva – pravica do sodnega varstva
Pravdno sodišče v postopku, ki teče zaradi tožbe glede vznemirjanja lastninske pravice (actio negatoria), ne more sámo v okviru reševanja predhodnega vprašanja določiti nujne poti, kar v obliki ugovora uveljavlja tožena stranka, in na tej podlagi zavrniti zahtevka za zaščito pred vznemirjanjem lastninske pravice. Odločba o določitvi nujne poti je konstitutivne narave in za njeno določitev je predpisan poseben, nepravdni postopek. Poleg tega bi sodišče s tem, ko bi razloge za obstoj nujne poti navedlo zgolj v obrazložitvi svoje odločbe in ne v izreku, ki edini postane pravnomočen in omogoča pravno sredstvo, kršilo ustavnopravno pravico lastnikov iz 25. člena Ustave.
nakup podjema - utečen posel - prihodki od prodaje - lažno prikazovanje poslovnega izida - prirejanje podatkov o prometu pogodbe - zamolčanje podatkov o poslovanju - prevara - prevzem obratovanja - sklenitvena faza pogodbe - razveljavitev pogodbe - zmota - nezavedno nesoglasje - kvalificirana oblika zmote - izzvana zmota - nepoštenost - nedopustno krivdno ravnanje - zavrženje kazenske ovadbe - premalo premišljena poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prevara se lahko nanaša le na sklenitveno fazo.
Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil in njegovo poslovno voljo. Prevara pa je kvalificirana oblika zmote; pri prevari gre za izzvano zmotno, ki temelji na nepoštenosti. Dokazno breme je na tožeči stranki: za uspeh z zahtevkom za razveljavitev pogodbe mora dokazati, da se je za sklenitev pogodbe odločila v posledici nedopustnega krivdnega ravnanja tožene stranke.
Premalo premišljena poslovna odločitev sama zase ni razlog za razdrtje pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
nepravdni postopek – postopek zaradi sodne določitve meje – odločitev o stroških postopka – skupni stroški postopka – sorazmerje z dolžino meja udeležencev
Pravilna je porazdelitev skupnih stroškov postopka med drugega predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko, ki sta glede dolžine meja v enakem položaju. Meja med udeležencema je bila sporna in med njima ni bilo soglasja glede poteka meje. Zadeve nista mogla urediti v upravnem postopku, v takem primeru pa zakon odkazuje na sodno ureditev meje. Zato o krivdi predlagatelja, ki je sprožil sodni postopek ureditve meje, ni mogoče govoriti.
Tožnik je v skladu s sklepom sodišča prve stopnje pravočasno, v osemdnevnem roku, predložil sodišču prve stopnje še en izvod tožbe. S tem je zadostil pozivu sodišča, saj mu je bilo v izreku sklepa naloženo, da predloži (zgolj) en izvod popravljene tožbe. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po 108. členu ZPP.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročitev s fikcijo - naslov dejanskega prebivališča
Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na pogoje za oprostitev stranke za plačilo sodne takse. Obstoj takšne okoliščine bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno presojati le ob predpostavki, da bi pritožnik takšno oprostitev pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljal najkasneje do izteka roka za plačilo sodne takse v skladu s plačilnim nalogom. O oprostitvi pačila sodne takse namreč sodišče odloča le na predlog stranke. Ker pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, da je oprostitev plačila sodne takse sploh uveljavljal, so vse pritožbene navedbe s tem v zvezi nerelevantne.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja po razpadu zunajzakonske skupnosti
Če ob razpadu zveze stanovanjski problem ne nastopi, ker se eden od partnerjev npr. sam odseli in te pravice ni uveljavljal, je ne more uveljavljati po desetih letih, ko denimo izve, da bo partner, ki je ostal v najemniškem stanovanju, to razmerje prekinil, saj je očitno, da stanovanja ob razpadu zveze ni nujno potreboval. Drugačno razumevanje bi pomenilo zlorabo te pravice.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071095
ZPP člen 150, 150/1, 184, 186, 190, 204.
pogodba o finančnem leasingu premičnine – osebno vozilo – kršitev pogodbe o leasingu – oddaja vozila v podnajem tretji osebi brez soglasja leasingodajalca – razveza pogodbe – plačilo obveznosti iz pogodbe – odtujitev vozila tretji osebi – zavarovalno kritje – odstop terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – stranska intervencija – pravica stranke pregledovati spis
Tožnica je zaradi cesije vtoževane terjatve prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju tako, da je zahtevala izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti v korist novega pridobitelja terjatve. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za objektivno spremembo tožbe, ki se opira na okoliščino (odstop terjatve med pravdo), ki je nastala po vložitvi tožbe, zaradi česar soglasje toženca za spremembo tožbe ni potrebno (184., 186., 190. člen ZPP).
Kršitev določbe 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Sodišče prve stopnje bi moralo izpovedi presoditi same zase in v povezavi z drugimi dokazi. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sodbe ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih strank in prič sledi.
ZPP člen 105, 105b, 105b/1, 108, 335, 335-4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vloge – vlaganje vlog na sodišče v elektronski obliki – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – varni elektronski podpis – overitev s kvalificiranim digitalnim potrdilom – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Pritožba ni bila podpisana v skladu z določbo tretjega odstavka 105. člena ZPP. Pritožba mora namreč med drugim obsegati tudi podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP). Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna.
Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083829
SZ -1 člen 50, 60, 61, 61/1, 61/2, 166. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 168, 168/1.
obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – časovne meje pravnomočnosti – zaključek glavne obravnave – register upravnikov – vpis v register upravnikov – pravni učinek vpisa v register – pooblastila upravnika – odškodnina – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – novi upravnik – prejšnji upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju –priznana dejstva
Presoja utemeljenosti zahtevka po 61. členu SZ-1, v skladu s katerim lahko novi upravnik od prejšnjega upravnika zahteva med drugim izdelavo končnega poročila, končnega obračuna, izročitev pogodb in listin v zvezi z večstanovanjsko stavbo ipd., v ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti. Časovne meje pravnomočnosti so opredeljene s trenutkom zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in (do)tedanje stanje sodišče prve stopnje tudi upošteva, ko odloča v zadevi. V konkretnem primeru to pomeni, da se za utemeljenost zahtevka po 61. členu SZ-1 zahteva, da ima tožeča stranka status upravnika v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa status nekdanjega upravnika.
Upravnik pooblastila po 50. členu SZ-1 pridobi s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ta pooblastila pa mu prenehajo z odstopom ali odpovedjo (60. člen SZ-1). Vpis v register upravnikov po 166. členu SZ-1 je zgolj deklaratornega značaja.
Za sklepčnost tožbe pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
prenehanje zunajzakonske skupnosti – dodelitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po prenehanju zunajzakonske skupnosti – dodelitev mladoletnih otrok
Pri odločanju o predlogu bivših zunajzakonskih partnerjev o tem, kdo bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, je odločilno, da s predlagateljico živita in bosta ostali v stanovanju mladoletni hčerki, za kateri skrbi predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ne prispeva sredstev.