PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0053149
OZ člen 148. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 7. ZMZPP člen 30.
odškodninska odgovornost družbenika – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – pravo, ki ga je treba uporabiti – uporaba slovenskega prava
Upnik nikoli ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od direktorja in nadzornika, od družbenika kapitalske družbe, za katero gre v konkretnem primeru, pa le izjemoma, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti. Predpostavka za vse zakonske dejanske stanove iz 8. člena ZGD-1 pa je zloraba pravne osebe s strani družbenika.
Tožnik je v skladu s sklepom sodišča prve stopnje pravočasno, v osemdnevnem roku, predložil sodišču prve stopnje še en izvod tožbe. S tem je zadostil pozivu sodišča, saj mu je bilo v izreku sklepa naloženo, da predloži (zgolj) en izvod popravljene tožbe. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po 108. členu ZPP.
ZPP člen 105, 105b, 105b/1, 108, 335, 335-4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vloge – vlaganje vlog na sodišče v elektronski obliki – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – varni elektronski podpis – overitev s kvalificiranim digitalnim potrdilom – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Pritožba ni bila podpisana v skladu z določbo tretjega odstavka 105. člena ZPP. Pritožba mora namreč med drugim obsegati tudi podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP). Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – obstoj zunajzakonske skupnosti – pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave s tem, ko je brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje njegove matere. Sodišče prepričljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je le zapisalo, da je preostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, v nadaljevanju pa tožniku zmotno očitalo, da je bil navedeni dokazni predlog nesubstanciran.
določitev preživnine – potrebe preživninskega upravičenca – pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev – preživljanje otroka s posebnimi potrebami – otroški dodatek
Določitev preživnine v tem postopku je takšna sprememba, ki jo bo morala tožnica sporočiti centru za socialno delo in bo vplivala na višino otroškega dodatka. To pomeni, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če pa bo prav ta hkrati pogojevala njegovo spremembo.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
nepravdni postopek – postopek zaradi sodne določitve meje – odločitev o stroških postopka – skupni stroški postopka – sorazmerje z dolžino meja udeležencev
Pravilna je porazdelitev skupnih stroškov postopka med drugega predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko, ki sta glede dolžine meja v enakem položaju. Meja med udeležencema je bila sporna in med njima ni bilo soglasja glede poteka meje. Zadeve nista mogla urediti v upravnem postopku, v takem primeru pa zakon odkazuje na sodno ureditev meje. Zato o krivdi predlagatelja, ki je sprožil sodni postopek ureditve meje, ni mogoče govoriti.
zamudna sodba - začetek osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka - vročanje tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stečajni postopek se je pričel pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe in pred vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker tožba ni bila pravilno vročena, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – oporočno dedovanje – dedni dogovor – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravni interes – predlog za izdajo popravnega sklepa – pritožba
Pritožnik nima pravnega interesa za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi 1/2 polovica navedenega stanovanja. Dedni dogovor je jasen, zapustnikova vdova mu je dolžna izplačati 5.000,00 EUR na dogovorjeni način, ne glede na v sklepu o dedovanju ugotovljeni obseg zapuščine, pri čemer dedič ne trdi, da bi bil njegov nujni dedni delež ob ugoditvi pritožbi v tem delu kaj večji.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja po razpadu zunajzakonske skupnosti
Če ob razpadu zveze stanovanjski problem ne nastopi, ker se eden od partnerjev npr. sam odseli in te pravice ni uveljavljal, je ne more uveljavljati po desetih letih, ko denimo izve, da bo partner, ki je ostal v najemniškem stanovanju, to razmerje prekinil, saj je očitno, da stanovanja ob razpadu zveze ni nujno potreboval. Drugačno razumevanje bi pomenilo zlorabo te pravice.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071095
ZPP člen 150, 150/1, 184, 186, 190, 204.
pogodba o finančnem leasingu premičnine – osebno vozilo – kršitev pogodbe o leasingu – oddaja vozila v podnajem tretji osebi brez soglasja leasingodajalca – razveza pogodbe – plačilo obveznosti iz pogodbe – odtujitev vozila tretji osebi – zavarovalno kritje – odstop terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – stranska intervencija – pravica stranke pregledovati spis
Tožnica je zaradi cesije vtoževane terjatve prilagodila tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju tako, da je zahtevala izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti v korist novega pridobitelja terjatve. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za objektivno spremembo tožbe, ki se opira na okoliščino (odstop terjatve med pravdo), ki je nastala po vložitvi tožbe, zaradi česar soglasje toženca za spremembo tožbe ni potrebno (184., 186., 190. člen ZPP).
ZZK-1 člen 4, 6, 29, 29/2, 98, 123, 124, 152, 157, 157/2. ZSVarPre člen 36, 36/7.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravica izjave - vročitev predloga za vpis udeležencem postopka - obrazloženost sklepa o dovolitvi vpisa - listine, ki so podlaga vpisu - listine, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - dokončna odločba organa socialnega skrbstva - dokončna odločba centra za socialno delo
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.
trditvena in dokazna podlaga - predmet tožbe - tožbeni zahtevek - ugovor v zvezi z reklamacijami - substanciranost ugovora - zanikanje brez navajanja razlogov - priznana dejstva - izvajanje dokazov
Trditvena in dokazna podlaga je torej predmet tožbe in ne tožbenega zahtevka.
Da bi se dokazi sploh izvajali, mora pravdna stranka navesti dovolj trditev. Izvajanje dokazov nikoli ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0063254
OZ člen 1, 1/2, 341, 364. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1, 32/3.
mednarodni cestni prevoz blaga - prevozna pogodba - prevoznina - Konvencija CMR - zastaranje terjatev - podpis izpiska odprtih postavk - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pravna narava roka - zastaralni rok - prenehanje pravice do vložitve tožbe - prekluzivni rok
V predmetni zadevi med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka dalj časa opravljala mednarodne prevoze za toženo stranko, da so bili vsi prevozi opravljeni in da tožena stranka vtoževanih računov ni plačala. Prav tako ni bilo sporno, da je zakoniti zastopnik tožene stranke tožeči stranki dne 19. 12. 2012 in 3. 4. 2013 podpisal izpisek odprtih postavk (IOP), na katerem so bile vse vtoževane obveznosti. Takšno dejansko stanje pa glede do trenutka podpisa IOP še nezastaranih obveznosti v celoti ustreza pripoznavi dolga, oziroma glede do trenutka podpisa IOP že zastaranih obveznosti odpovedi zastaranju.
Za prekluzivne roke je značilno, da pravica preneha ipso iure, pri zastaralnih rokih pa sama pravica materialnega prava ne preneha, preneha le pravica do sodnega varstva te pravice. Prav slednje pa določa 32. člen Konvencije CMR, saj predpisuje, da s potekom zastaralnega roka preneha pravica do vložitve tožbe.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 267, 268, 268/1.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče nima ne podlage ne pravice, da pravico do pritožbe podeli še kakšni drugi osebi, ki ji zakon te pravice ne daje. To pa po oceni višjega sodišča še ne pomeni, da bi bil tak položaj neustaven v smislu kršitve 25. člena Ustave Republike Slovenije.
ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/2-6, 83/3.
sodne počitnice – spor za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – tek procesnih rokov – izredna pravna sredstva – revizija – rok za vložitev revizije v nujnih zadevah – zavrženje revizije – prepozna revizija
Pritožničino razmišljanje, da vložitev izrednega pravnega sredstva v nujni zadevi ni (več) nujna zadeva, nima podlage, prav tako pa ni ne logičen ne predpisan sklep, da zadeva ni nujna, če za vložitev revizije velja isti rok kot v vseh drugih zadevah.
ZFPPIPP člen 8, 51, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2.
tožba na ugotovitev obstoja ločitvene pravice – začetek stečajnega postopka – ločitvena pravica, pridobljena pred začetkom stečajnega postopka – predhodna odredba – ukrep zavarovanja – prepoved retroaktivnosti – pogoji za dovolitev izvršbe – odločba Ustavnega sodišča
Ločitvene pravice pridobljene na podlagi predhodne odredbe, izdane pred začetkom stečajnega postopka, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče uveljavljati.