spor o pristojnosti - ustanova - subjektivni kriterij - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost - okrožno sodišče - okrajno sodišče - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
Iz opisa storilčevega ravnanja, ki je povzet v izrek izpodbijane sodbe, izhaja, da naj bi storilec po prihodu domov svojo zunajzakonsko partnerko - oškodovanko pričel poniževati s konkretnimi izrazi (prostitutka, cipa, da se goni), v nadaljevanju pa v ležečo oškodovanko vrgel predmet in jo ponovno poniževal z izrazi (kurba), ob takem ravnanju storilca pa je posledično kot izvršitvena oblika zapisan v izreku oškodovankin občutek užaljenosti. Takšnemu opisu, ki se posledično sicer zaključi z zapisom izvršitvene oblike o oškodovankini užaljenosti, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni oporekati pomanjkljive konkretizacije, saj zgolj zapis o oškodovankini užaljenosti (ne pa prizadetosti oziroma ponižanosti) ob predhodnem dvakratnem opisu (domnevno!) storilčevega načina poniževanja oškodovanke nikakor ne more pomeniti odsotnost potrebne izvršitvene oblike v samem opisu, ki ne bi zadostila zakonskim znakom prekrška.
dokazovanje – dokazna ocena – sorodstveno razmerje strank in prič
Ne drži sicer, da je dokaz z zaslišanjem strank subsidiaren in pride v poštev le tedaj, ko ni drugih dokazov, je pa v primeru, kakršen je obravnavani, nujna kritična presoja njihovih izpovedb, upoštevajoč dejstvo, da gre za stranke (in v primeru žene in hčerke prvega toženca tudi prič), ki so zainteresirane za izid pravde. To ne pomeni, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na njihove izpovedbe, bi pa moralo njihove izjave kritično presojati, ne pa zgolj povzeti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi. Drži namreč pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni naredilo nikakršne dokazne ocene izjav strank in prič ter dokaznih listin, pri čemer slednje ne potrjujejo (ali vsaj ne v celoti) njihovih izpovedb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0063254
OZ člen 1, 1/2, 341, 364. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1, 32/3.
mednarodni cestni prevoz blaga - prevozna pogodba - prevoznina - Konvencija CMR - zastaranje terjatev - podpis izpiska odprtih postavk - odpoved zastaranju - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pravna narava roka - zastaralni rok - prenehanje pravice do vložitve tožbe - prekluzivni rok
V predmetni zadevi med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka dalj časa opravljala mednarodne prevoze za toženo stranko, da so bili vsi prevozi opravljeni in da tožena stranka vtoževanih računov ni plačala. Prav tako ni bilo sporno, da je zakoniti zastopnik tožene stranke tožeči stranki dne 19. 12. 2012 in 3. 4. 2013 podpisal izpisek odprtih postavk (IOP), na katerem so bile vse vtoževane obveznosti. Takšno dejansko stanje pa glede do trenutka podpisa IOP še nezastaranih obveznosti v celoti ustreza pripoznavi dolga, oziroma glede do trenutka podpisa IOP že zastaranih obveznosti odpovedi zastaranju.
Za prekluzivne roke je značilno, da pravica preneha ipso iure, pri zastaralnih rokih pa sama pravica materialnega prava ne preneha, preneha le pravica do sodnega varstva te pravice. Prav slednje pa določa 32. člen Konvencije CMR, saj predpisuje, da s potekom zastaralnega roka preneha pravica do vložitve tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055463
OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZJN-2 člen 7, 8, 9.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – omejen pritožbeni preizkus – dejansko stanje – javna naročila – izbira ponudnika
Pravo javnih naročil se nanaša na stipulacijsko fazo, vendar ko se pogodbeno razmerje z (dokončno) izbranim ponudnikom enkrat vzpostavi, gre za običajno civilnopravno pogodbeno razmerje (in spore iz le-tega).
trditvena in dokazna podlaga - predmet tožbe - tožbeni zahtevek - ugovor v zvezi z reklamacijami - substanciranost ugovora - zanikanje brez navajanja razlogov - priznana dejstva - izvajanje dokazov
Trditvena in dokazna podlaga je torej predmet tožbe in ne tožbenega zahtevka.
Da bi se dokazi sploh izvajali, mora pravdna stranka navesti dovolj trditev. Izvajanje dokazov nikoli ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.
ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/2-6, 83/3.
sodne počitnice – spor za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – tek procesnih rokov – izredna pravna sredstva – revizija – rok za vložitev revizije v nujnih zadevah – zavrženje revizije – prepozna revizija
Pritožničino razmišljanje, da vložitev izrednega pravnega sredstva v nujni zadevi ni (več) nujna zadeva, nima podlage, prav tako pa ni ne logičen ne predpisan sklep, da zadeva ni nujna, če za vložitev revizije velja isti rok kot v vseh drugih zadevah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086177
URS člen 29, 29-2, 29-3. KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-4, 257, 257/1, 261, 261/3. ZKP člen 17, 18, 372, 372-5, 442, 442/1, 445.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva – kaznivo dejanje jemanja podkupnine – kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja – specialno kaznivo dejanje – eno kaznivo dejanje – odnos specialnosti – uradna oseba – skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem – pravna jamstva v kazenskem postopku – pravica do sojenja v navzočnosti – nenavzočnost obdolženca na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločba o kazenski sankciji – obteževalne okoliščine – zakonski znak kaznivega dejanja – direktni naklep – obvestilo o seji pritožbenega senata
Primerjava zakonskih opisov kaznivih dejanj iz 261. in 257. člena KZ-1 pokaže, da sta obe kaznivi dejanji umeščeni v poglavje kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, da gre pri obeh kaznivih dejanjih za enak objekt kazenskopravnega varstva, da iz opisa kaznivega dejanja jemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1 izhajajo tudi vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, le da je v določbi tretjega odstavka 261. člena KZ-1 dodan še zakonski znak sprejema nagrade – podkupnine, kar označuje to kaznivo dejanje kot specialno v primerjavi in razmerju do splošnejše določbe prvega odstavka 257. člena KZ-1. Ker specialna določba izključuje splošno, je potrebno uporabiti specialno zakonsko določbo, torej določbo tretjega odstavka 261. člena KZ-1.
Upoštevaje zakonsko opredelitev uradne osebe v določbi četrtega odstavka 99. člena KZ-1, odločbo ministra za notranje zadeve (A 66), zakonske podlage, na kateri je bila navedena odločba izdana (določbe 193., 194., 204., 205., 207. in 208. člena ZVCP), določbe podzakonskega akta – Pravilnika o tehničnih pregledih motornih vozil, je obdolženi imel lastnost uradne osebe, ki jo je črpal iz vsebine posebej danega pooblastila pravni osebi B., v kateri je ta opravljal delo kontrolorja tehničnih pregledov, ter je zato tudi opravljanje dela v takem svojstvu potrebno povezati z njegovim položajem in pooblastili, ki jih je imel, torej da je opravljal uradna dejanja.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-2, 121, 121/1. ZPP člen 188, 188/2, 274, 274 /1 , 334, 334/2.
umik vloge v stečajnem postopku
ZFPPIPP ne prepoveduje oziroma izključuje umika vloge/pravnega sredstva, vendar pa takšen umik (kot izraz načela dispozitivnosti) ni mogoč brez časovne omejitve.
Upnik bi ugovore zoper terjatve drugih upnikov lahko umaknil najkasneje do izdaje sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je sodišče dokončno odločilo o ugovorih oziroma o tem, katera terjatev velja za priznano in katera za prerekano.
potek glavne obravnave - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi
Sodišče mora vsebinsko obravnavati ali je stranka iz upravičenih razlogov izkazala izostanek iz pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo.
pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravnomočnost – res iudicata – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – zavrženje predloga – spremenjene okoliščine– nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Pravnomočna odločitev o zadevi veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje v isti stvari, kar velja tudi v taksnih zadevah.
ZP-1 člen 26, 26/4, 202d, 202d/5, 205, 207, 207/4.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prejšnje življenje storilca - prej storjeni prekrški - obdobje treh let - izbris kazenskih točk
S tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na preteklo življenje storilca in pri tem upoštevalo kazenske točke in sodbo, ki je bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk 15. 10. 2015, to je po preteku dveh let od pravnomočnosti in pred izdajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan 18. 11. 2015, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku. Ta sodba o prekršku je sicer res bila izbrisana iz skupne evidence kazenskih točk, ne pa tudi iz evidence pravnomočnih odločb sodišč.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 267, 268, 268/1.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče nima ne podlage ne pravice, da pravico do pritožbe podeli še kakšni drugi osebi, ki ji zakon te pravice ne daje. To pa po oceni višjega sodišča še ne pomeni, da bi bil tak položaj neustaven v smislu kršitve 25. člena Ustave Republike Slovenije.
ZPP člen 11, 11/1, 451, 452, 453, 454, 454/2. OZ člen 3, 6, 6/2, 12.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pravočasnost trditev – pavšalne trditve – vročanje tretje (nedovoljene) pripravljalne vloge – načelo ekonomičnosti – gospodarske pogodbe – poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama – prosto urejanje obligacijskih razmerij – skrbnost dobrega strokovnjaka – ni dogovora o DDV – DDV je vključen v ceno
Smiselni pritožbeni očitki, da tožena stranka ni bila ustrezno poučena o uporabi 454. člena ZPP in slednji zato ne more veljati, niso utemeljeni. Takšna ugotovitev še posebej velja ob dejstvu, da je bila tožena stranka ves čas postopka zastopana s strani odvetnika, ki je posebna postopkovna pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti, nedvomno poznal.
12. člen OZ določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Navedeno se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno. Prvenstveno še vedno velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij udeležencev.
Naročilnice so predstavljale ponudbo, ki jo je tožeča stranka sprejela. S tem je sprejela tudi ceno. Ker o DDV-ju ni bilo govora (tožeča stranka pa ni zatrjevala, da je o tem obstajal kakršenkoli dogovor), je potrebno šteti, da je slednji v to ceno vključen.
ZIZ člen 38c, 291, 291/3, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 30. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
stroški izvršitelja – obračun izvršitelja – razrešitev izvršitelja – prevzem poslov po razrešenem izvršitelju – seznanitev s spisom in vpis v evidenco – plačilo za delo
Opravilo izvršitelja, ki je v seznanitvi s spisom in vpisom v evidenco, je prvo njegovo dejanje po prevzemu spisa in mu zanj pripada plačilo ne glede na to, da je strankam v postopku ta strošek nastal že ob prvem dejanju razrešenega izvršitelja, saj tudi novi izvršitelj to delo opravi.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081100
ZDR člen 57, 62, 62/2. OZ člen 131, 963.
napoteni delavci – zavarovanje pred odgovornostjo – odškodninska odgovornost delodajalca – odškodninska odgovornost uporabnika – izplačilo odškodnine – regres do odgovorne osebe – spor majhne vrednosti
V primerih, ko je delavec, ki je sicer zaposlen pri enem delodajalcu, napoten na delo k drugemu delodajalcu (uporabniku), je za škodo, povzročeno pri delu, delavcu odgovoren tako kot delodajalec kot tudi uporabnik.