Iz celotnega dokaznega postopka, pa tudi pritožbenih zatrjevanj, izhaja pretirana navezanost mame na deklico, kar otroku ne more biti v največjo korist. Očitki o obnašanju predlagatelja pred rojstvom otroka pa na odločitev o povečanju stikov ne morejo imeti nobenega vpliva. Bistveno je, da sta predlagatelj in hčerka po sklenjeni sodni poravnavi uspela vzpostaviti ustrezen odnos, ki naj bi ga povečanje stikov še poglobilo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – protipravnost ravnanja – okoliščine, v katerih je bila izjava dana – zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Zaradi konkretnih okoliščin, v katerih so bile izjave dane, izjavam takšne žaljive vsebine, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni mogoča pripisati. Tudi izrazu, kot je „premaknjen“, ki sicer predstavlja negativne osebne lastnosti, vendar njegova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni bila takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjavo je treba presojati predvsem v luči, da je bila dana v pravdnem postopku, kjer je tožnik toženca tožil zaradi plačila odškodnine, v tem postopku pa je bil toženi zaslišan kot stranka in se je predvsem želel razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti in plačila odškodnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
stroški izvedenca – izvedenec – stroškovnik – stroški ogleda – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – stroški potovanja na ogled – pripombe na izvedensko mnenje
Če predlagateljica ni zadovoljna z odgovori, to še ne pomeni, da izvedenka ni opravila svojega dela. To bo lahko predlagateljica uveljavljala v pripombah na izvedeniško delo.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Napačno je postopanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je pritožba umaknjena, še preden je vlagatelja seznanilo, da njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo te sodne takse ni utemeljen. Če namreč sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ne ugodi (ali ga zavrže), začne teči rok za plačilo sodne takse, na katero se plačilni nalog nanaša, šele po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče ugovor zavrnilo ali ga zavrglo.
Ko je zapustnik oporoko l. 1954 zapisal za svoje celotno premoženje, je to bilo tudi premoženje, ki je bilo kasneje denacionalizirano. Njegova volja, da se oporoka nanaša tudi na to premoženje, je bila jasna in nedvoumna, zato ni nobene potrebe, da bi jo konstruirali.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni upoštevalo oporočnih določil zapustnika glede tega, kdo naj bi (oz. naj ne bi) dedoval po njegovi oporočni dedinji. Gre za fidejkomisarično substitucijo, ki v našem pravu ni dovoljena.
Ker pritožnik ni dedič, nima ne pravice ne interesa, da nasprotuje postavljenemu skrbniku zapuščine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082110
OZ člen 154, 172, 180. ZPP člen 286b.
povrnitev škode zaradi smrti bližnjega – prometna nesreča – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorista in avtomobila – obojestranska krivda – soprispevek oškodovanca – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – kršitev pravila o primerni hitrosti – kršitev pravila o prehitevanju v križišču – delež odgovornosti – dokazovanje z izvedenci – izvedensko mnenje, pridobljeno v kazenskem postopku – kršitev načela neposrednosti – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.
delitev solastnine - udeleženci v postopku delitve solastnine - sprememba lastninskega stanja med postopkom - dopolnitev predloga za delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - upiranje udeležbi v postopku
Lastninsko stanje nepremičnine v solastnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku, se je med postopkom spremenilo in je zato sodišče dopolnjen predlog za delitev pravilno poslalo v odgovor tudi novemu solastniku. Ker se je slednji z vlogo, s katero se ni strinjal z vsebinskim predlogom za delitev solastnine, spustil v obravnavanje zadeve, ga je sodišče utemeljeno štelo za udeleženca postopka. Njegova pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo razširitev predloga za delitev solastnine nanj, je, glede na to, da se v zdajšnji fazi postopka udeležbi ne more več upirati, neutemeljena.
ZPP člen 13, 13/1. ZV-1 člen 139, 139/1, 141, 141/1, 191, 191/1, 191/4, 199. OZ člen 39, 92.
koncesijski akt – koncesijska pogodba – pravnomočna odločba o izbiri koncesionarja – pogoji za koncesijo – obnova upravnega postopka – ničnost – pravni interes – zavrženje tožbe – prirejenost upravnih in sodnih odločb – koncesija na področju rabe in izkoriščanja naravnih dobrin
Zaradi načela prirejenosti upravnih in sodnih odločb je v predmetnem postopku sodišče vezano na navedeni sklep Vlade RS o izbiri koncesionarke. Tožnica mora pravno varstvo doseči v upravnem postopku, v katerem do sedaj še ni prišlo do preverjanja pogojev, na podlagi katerih je bila drugotožena stranka izbrana za koncesionarko. Pravilno je stališče sklepa, da z razveljavitvijo pogodbe tožeča stranka ne doseže, da koncesija pripade njej.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge – neplačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da takse v danem roku ni plačala, niti ne trdi, da je predlog za obročno plačilo sodne takse dopolnila. Sklicuje se le na trditve, ki jih je v zvezi z vtoževano terjatvijo podala v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2014. Le-te pa, glede na to, da je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42. Sodni red člen 208, 208/3, 247. ZPP člen 343, 343/4.
potrdilo o izvršljivosti – klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – ugotovitev drugega datuma pravnomočnosti in izvršljivosti – pravnomočnost slepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – sočasno odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – pravilnost vročitve – vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – pravni interes za pritožbo
Pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vsebuje določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv.
Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015.
Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015
Ker je tožnikov takratni pooblaščenec v pritožbi izrecno ugovarjal tudi stroškovni odločitvi in navedel, da iz stroškovnika izhaja, da njegovi stroški znašajo več, kot mu jih je priznalo sodišče ter da sodba ne vsebuje razlogov o izračunani višini stroškov, je zadostil merilu skrbnosti povprečnega pooblaščenca glede graje stroškovne odločitve.
Tožnica ni dokazala, da bi šlo za subjektivno simulacijo najemne pogodbe, da je bila pokojna mati navidezna pogodbenica najemne pogodbe, pravni prednik toženk pa dejanski pogodbenik. Subjektivna simulacija pogodbe vedno predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: navidezno pogodbo in dogovor o simulaciji.
ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčni inšpekcijski nadzor - ponovna odmera davčnih obveznosti - pritožba zoper odmerno odločbo - pravilnost in zakonitost odločbe davčnega organa - pravnomočnost odmerne odločbe - neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki
Sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
OZ člen 190, 191, 287, 287/1, 287/2, 311, 314, 342. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – neupravičena pridobitev – vračunanje terjatev – vrstni red vračunavanja – namen plačila – izbira dolžnika – preplačilo – ugovor zastaranja – pobotanje – pobot zastarane terjatve – učinek izpolnitve zastarane obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Dolžnica mora svojo izbiro, katero izmed več obveznosti bo s plačilom izpolnila, opraviti najkasneje ob izpolnitvi v nalogu za plačilo.
Če dolžnik ob plačilu ni vedel, da je obveznost zastarana, se kasneje na zmoto glede zastaranja obveznosti ne more sklicevati, saj zakon možnost uveljavljanja zmote v primeru izpolnitve zastarane obveznosti izrecno izključuje. Če se izpolni zastarana obveznost, se izpolni veljavna obveznost, zato dolžnik izpolnjenega ne more terjati nazaj.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083918
URS člen 23, 23/1, 25. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zamuda roka za ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - procesni rok - materialnopravni rok - smiselna uporaba določb ZPP - pravna praznina - zakonska analogija - argumentum a contrario - argumentum a simili ad simile - narava roka - neenotna sodna praksa - poenotenje sodne prakse
Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor v izvršilnem postopku ni dopustna.