Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.
Menični blanket je izpolnjen tako, da obsega vse sestavine lastne menice po 107. členu ZM. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožeči stranki plačati vtoževano terjatev.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071078
ZPP člen 76, 76/3. ZVEtL člen 30, 30/2, 30/2-5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – skupnost etažnih lastnikov – priznanje lastnosti stranke – trajnost in trdnost skupnosti – možnost določitve identitete
Čeprav je eden od možnih pogojev tudi, da imajo etažni lastniki premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, pa je vendarle treba upoštevati, da je ta pogoj v zakonu naveden le primeroma, in da ne gre za nujen in potreben pogoj. Pomembno merilo predstavlja tudi dejstvo trajnosti in trdnosti skupnosti, saj je vezana na etažno lastnino. Dokler je nepremičnina razdeljena na etažno lastnino, obstaja skupnost solastnikov.
V členih Drugič obeh posojilnih pogodb je določena obveznost vrniti 11 obrokov v višini 900,00 EUR, zadnji 12. obrok v višini 25.650,00 EUR, ter 11 obrokov v višini 450,00 EUR, zadnji 12. obrok v višini 21.150,00 EUR. Ker je notarski zapis neposredno izvršljiv in kot tak izvršilni naslov, v izvršilnem postopku na podlagi ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ ni mogoče ugovarjati, da je obveznost po tako predstavljenih izvršilnih naslovih manjša, ker naj bi upnik (posojilodajalec) dejansko pritožniku izročil manjši znesek, kot je bil zavezan po določbah posojilnih pogodb. Na tem mestu višje sodišče le dodaja, da pritožnik tudi ne navaja, da bi zahteval izplačilo zatrjevano manj izplačanega (v tem delu bi imel namreč zahtevek na izpolnitev pogodbe), zato sodišču dokaza z izvedencem finančne stroke ni bilo treba izvajati.
Sodišče v izvršilnem postopku ni pristojno ugotavljati ničnosti pogodbe, ki je sestavni del notarskega zapisa. To je lahko le predmet posebnega postopka, začetega po tožbi na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla.
Sodišče v izvršilnem postopku ne more upoštevati ugovora oderuških pogodb ali oderuških obresti, saj se ta ugovor nanaša na veljavnost pravnega posla, le tega pa izvršilno sodišče v okviru 119. in 377. člena OZ ter 55. člena ZIZ ne sme upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
Tožnica bi morala konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke. Ob ugotovitvi, da je bilo na stopnišču dejansko nameščeno svetilo, ki je v primeru delovanja omogočalo osvetljenost tistega dela stopnišča, kjer je tožnica padla, je bilo na tožnici trditveno breme, da tožena stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, tako da je opustila bodisi svojo dolžnost rednega kontroliranja delovanja svetila oziroma da svetila ni ustrezno vzdrževala, bodisi da je bila na nedelovanje svetila opozorjena oz. z njim seznanjena, pa na to ni reagirala.
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 14, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - premoženjska škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - razpravno načelo - izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti pravdne (tožene) stranke - neupravičena odsotnost z naroka zaradi bolezni - kršitev pravice do obravnavanja
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča v predmetni odškodninski zadevi pomeni, da toženec ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze in da zaradi ravnanja ni nastala prepovedana posledica.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082109
OZ člen 6, 6/2. ZIZ člen 184, 184/2, 192, 192/1.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – dolžna skrbnost – opustitev dolžnega ravnanja odvetnika – pooblastilno razmerje – odpoved pooblastila – opustitev vložitve pritožbe – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – položitev kupnine – rok za položitev kupnine – vračilo kupnine – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – ustavitev postopka izvršbe
V primeru odvetnikove opustitve vložitve pritožbe v okviru vprašanja vzročne zveze sodišče presodi, ali bi (pravočasno) vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata, na podlagi materialnega prava, ki bi se moralo uporabiti.
Tudi odplačna pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo v primeru, ko je izpolnjen pogoj oškodovanja upnika s pravnim dejanjem. Zakon ima pri oškodovanju upnika v mislih škodo, ki nastane upniku, ker dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnikove zapadle obveznosti, kar pomeni, da lahko upnikovo oškodovanje izenačujemo z dolžnikovo neplačevitostjo. Tožeča stranka mora pri tem izkazati, da je bila oškodovana prav zaradi dolžnikovega ravnanja, ki ga izpodbija (vzročno zvezo).
Četudi gre zgolj za spremembo oblike dolžnikovega premoženja (npr. da se v njegovi premoženjskopravni sferi namesto prodanih premičnin sedaj nahaja kupnina), ni nujno, da se upnikov položaj s tem ni poslabšal in paulijanska tožba ne bi imela možnosti za uspeh. Če je bila kupnina za prodani premičnini nakazana na dolžnikov račun, ki je blokiran (kar pomeni, da so za morebitne prilive na ta račun „v vrsti“ drugi upniki), je s spremembo oblike dolžnikovega premoženja položaj upnika, ki je z izvršbo segel na premičnini, nedvomno poslabšan, saj (ob odsotnosti drugega dolžnikovega premoženja) njegova terjatev ne bo poplačana, in to prav zaradi dolžnikovega ravnanja.
OZ člen 144, 144/1. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole člen 32. ZPP člen 7, 339, 339/1.
povrnitev škode – poškodba otroka pri igri – vrtiljak – odgovornost za drugega – odgovornost šole za otroka – nadzorstvo šole – dolžna skrbnost učitelja – neupoštevanje navodil učiteljice – pretrganje vzročne zveze – kršitev razpravnega načela
Tako kot se lahko pripeti, da se otrok poškoduje po naključju, ko je pod okriljem staršev, se lahko po naključju poškoduje tudi v šoli. Nadzor, ki ga je opravljala učiteljica ob igri otrok, starih od 8 do 10 let, na vrtiljaku, je bil ne le povsem primeren, temveč celo zgleden. Tak, kot ga od učiteljice terja sodišče prve stopnje, bi bil pretiran in v nasprotju s temeljnimi cilji izobraževalnega procesa, saj bi se pedagogi začeli (iz)ogibati tistih dejavnosti, kjer obstaja faktor nepredvidljivosti, ta pa je nujen za zdrav psiho-fizični razvoj otrok. Pristop sodišča prve stopnje krni samoiniciativnost učiteljev, ki želijo skrbeti za vsestranski razvoj otrok, pritožbeno sodišče pa s tem ne more soglašati.
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.
dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedeniškega mnenja
Tožeča stranka je v izjasnitvi v zvezi z izvedenskim mnenjem zgolj trdila, da izvedensko mnenje ni skladno z določbo 251.člena ZPP, ni pa zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni ali določi nov izvedenec, zato je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja smelo upoštevati tudi sporno izvedensko mnenje in s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba zmotno meni, da izvedenec ne bi smel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja pridobiti dodatne podatke, ki jih sicer ni v spisu, saj mu je sodišče prve stopnje to dopustilo v sklepu, s katerim je izvedenca imenovalo in mu določilo nalogo, kar pa je skladno z določbo 252. člena ZPP, da sme izvedenec pridobiti določena pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge – neplačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da takse v danem roku ni plačala, niti ne trdi, da je predlog za obročno plačilo sodne takse dopolnila. Sklicuje se le na trditve, ki jih je v zvezi z vtoževano terjatvijo podala v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2014. Le-te pa, glede na to, da je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
OZ člen 171, 179. ZPSPP člen 16. ZPP člen 254. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 13, 13-3.
soodgovornost – soprispevek – vinjenost – alkoholiziranost – separe s stopnicami – stopnica – prečkanje stopnice – padec – varnostni ukrep – varnostni predpis – poslovna stavba – poslovni prostor – povrnitev nepremoženjske škode – strah – postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je kljub tožnikovi premajhni pozornosti, utemeljeni tudi z njegovo seznanjenostjo s stopnico, ki je vodila do zaključka o njegovem soprispevku, v pretežnem delu podana odgovornost toženkinega zavarovanca.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082105
OZ člen 352. ZPP člen 216.
tuja nega in pomoč – stroški tuje pomoči in nege – višina odškodnine – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – cena nekvalificiranega malega dela – odmera odškodnine po prostem preudarku – pomoč družinskih članov – cena storitev izvajanja pomoči v okviru javne službe – mesečna renta – ugovor zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – nastanek škode – sukcesivno nastajajoča škoda – vednost o obsegu škode– zaključek zdravljenja
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primerih, ko osebe, ki so oškodovancu nudile pomoč in nego, za to niso bile posebej strokovno usposobljene, niti takšna oblika pomoči in nege ni bila potrebna, upošteva urna postavka za nekvalificirano malo delo. Pri ugotavljanju urne postavke za tujo pomoč je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP, kar pomeni, da mora biti preudarek celovito vsebinsko napolnjen, načelo enakosti pa terja, da so primerljive oblike pomoči ovrednotene enako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081108
ZPP člen 212, 452, 453. OZ člen 239, 239/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – učinki veljavne pogodbe – pavšalni ugovori – izpolnitev obveznosti po poteku roka za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo
Tožena stranka v pritožbi trdi, da je del terjatve plačala po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 111. člena SZ-1, saj ima toženec pravni naslov za bivanje v spornem stanovanju, ki ga kot družinski član izvaja iz pravice matere kot služnostne upravičenke. Toženec ima pravni naslov za uporabo stanovanja vse dokler bo njegova mati to stanovanje uporabljala.
Skupnost toženca z njegovo materjo je družinska skupnost, saj toženec skupaj z materjo sporne prostore uporablja, toženec in njegova mati pa imata tudi skupno gospodinjstvo.
Čas bivanja družinskega člana oziroma čas njegove preselitve v stanovanje z namenom skupnega bivanja z imetnikom služnostne pravice stanovanja ni pogoj za upravičenost takšnega bivanja družinskega člana.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – rok za vrnitev posojila – določljiv rok
Pritožbeno zatrjevanje, da mora biti za veljavnost posojilne pogodbe glede vračila podan določljiv rok, je materialnopravno zmotno. Takšno razlogovanje je v nasprotju z določbo drugega odstavka 574. člena OZ, ki posebej ureja zapadlost posojila v primerih, ko rok za vrnitev posojila ni določen in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin.
Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.