OZ člen 131, 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – predvidena operacija – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – tuja pomoč – stroški za tujo pomoč – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – višina odškodnine – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Morebitni operativni poseg s korekcijo obraznih kosti (gre za korekcijo zamika med zgornjo in spodnjo čeljustjo, zaradi katere je podana asimetrija obraza), ne nudi zadostne podlage za zaključek, da gre le za začasni zamik (začasno skaženost). Gre za bodoče negotovo dejstvo, sodba pa nima razlogov o tem, da po operaciji, tudi bo če do nje prišlo, ne bo več asimetrije obraza.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.
OZ člen 144, 144/1. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole člen 32. ZPP člen 7, 339, 339/1.
povrnitev škode – poškodba otroka pri igri – vrtiljak – odgovornost za drugega – odgovornost šole za otroka – nadzorstvo šole – dolžna skrbnost učitelja – neupoštevanje navodil učiteljice – pretrganje vzročne zveze – kršitev razpravnega načela
Tako kot se lahko pripeti, da se otrok poškoduje po naključju, ko je pod okriljem staršev, se lahko po naključju poškoduje tudi v šoli. Nadzor, ki ga je opravljala učiteljica ob igri otrok, starih od 8 do 10 let, na vrtiljaku, je bil ne le povsem primeren, temveč celo zgleden. Tak, kot ga od učiteljice terja sodišče prve stopnje, bi bil pretiran in v nasprotju s temeljnimi cilji izobraževalnega procesa, saj bi se pedagogi začeli (iz)ogibati tistih dejavnosti, kjer obstaja faktor nepredvidljivosti, ta pa je nujen za zdrav psiho-fizični razvoj otrok. Pristop sodišča prve stopnje krni samoiniciativnost učiteljev, ki želijo skrbeti za vsestranski razvoj otrok, pritožbeno sodišče pa s tem ne more soglašati.
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega dela – prodaja posameznega dela stavbe – nastanek dejanske etažne lastnine – vmesni sklep o primernosti strokovne podlage – pravnomočnost
Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).
Ponudba, ki je bila posredovana predkupnemu upravičencu, ni vsebovala seznama opreme poslovnega prostora, kar pa tudi ni potrebno. Nepremičnina se je prodajala obenem s pritiklinami – opremo in inventarjem. Pritikline pa delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Ponudba pa je tožeči stranki omogočala ogled lokala, ki se je prodajal. Tožeča stranka ponujene možnosti ni izkoristila. Pritožba po povedanem v delu, ki pravi, da bi moral biti v ponudbi opredeljen seznam opreme, osnovnih sredstev in inventarja, ni utemeljena.
Ker je tožnikov takratni pooblaščenec v pritožbi izrecno ugovarjal tudi stroškovni odločitvi in navedel, da iz stroškovnika izhaja, da njegovi stroški znašajo več, kot mu jih je priznalo sodišče ter da sodba ne vsebuje razlogov o izračunani višini stroškov, je zadostil merilu skrbnosti povprečnega pooblaščenca glede graje stroškovne odločitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
stroški izvedenca – izvedenec – stroškovnik – stroški ogleda – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – stroški potovanja na ogled – pripombe na izvedensko mnenje
Če predlagateljica ni zadovoljna z odgovori, to še ne pomeni, da izvedenka ni opravila svojega dela. To bo lahko predlagateljica uveljavljala v pripombah na izvedeniško delo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – protipravnost ravnanja – okoliščine, v katerih je bila izjava dana – zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Zaradi konkretnih okoliščin, v katerih so bile izjave dane, izjavam takšne žaljive vsebine, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni mogoča pripisati. Tudi izrazu, kot je „premaknjen“, ki sicer predstavlja negativne osebne lastnosti, vendar njegova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni bila takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjavo je treba presojati predvsem v luči, da je bila dana v pravdnem postopku, kjer je tožnik toženca tožil zaradi plačila odškodnine, v tem postopku pa je bil toženi zaslišan kot stranka in se je predvsem želel razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti in plačila odškodnine.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev tožene stranke o soprispevku oškodovanca, kar pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini – enostanovanjska stavba – preizkus odločitev le v delu, ki se izpodbija z ugovorom
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082109
OZ člen 6, 6/2. ZIZ člen 184, 184/2, 192, 192/1.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – dolžna skrbnost – opustitev dolžnega ravnanja odvetnika – pooblastilno razmerje – odpoved pooblastila – opustitev vložitve pritožbe – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – položitev kupnine – rok za položitev kupnine – vračilo kupnine – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – ustavitev postopka izvršbe
V primeru odvetnikove opustitve vložitve pritožbe v okviru vprašanja vzročne zveze sodišče presodi, ali bi (pravočasno) vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata, na podlagi materialnega prava, ki bi se moralo uporabiti.
Tudi odplačna pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo v primeru, ko je izpolnjen pogoj oškodovanja upnika s pravnim dejanjem. Zakon ima pri oškodovanju upnika v mislih škodo, ki nastane upniku, ker dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnikove zapadle obveznosti, kar pomeni, da lahko upnikovo oškodovanje izenačujemo z dolžnikovo neplačevitostjo. Tožeča stranka mora pri tem izkazati, da je bila oškodovana prav zaradi dolžnikovega ravnanja, ki ga izpodbija (vzročno zvezo).
Četudi gre zgolj za spremembo oblike dolžnikovega premoženja (npr. da se v njegovi premoženjskopravni sferi namesto prodanih premičnin sedaj nahaja kupnina), ni nujno, da se upnikov položaj s tem ni poslabšal in paulijanska tožba ne bi imela možnosti za uspeh. Če je bila kupnina za prodani premičnini nakazana na dolžnikov račun, ki je blokiran (kar pomeni, da so za morebitne prilive na ta račun „v vrsti“ drugi upniki), je s spremembo oblike dolžnikovega premoženja položaj upnika, ki je z izvršbo segel na premičnini, nedvomno poslabšan, saj (ob odsotnosti drugega dolžnikovega premoženja) njegova terjatev ne bo poplačana, in to prav zaradi dolžnikovega ravnanja.
Tožnica bi morala konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke. Ob ugotovitvi, da je bilo na stopnišču dejansko nameščeno svetilo, ki je v primeru delovanja omogočalo osvetljenost tistega dela stopnišča, kjer je tožnica padla, je bilo na tožnici trditveno breme, da tožena stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, tako da je opustila bodisi svojo dolžnost rednega kontroliranja delovanja svetila oziroma da svetila ni ustrezno vzdrževala, bodisi da je bila na nedelovanje svetila opozorjena oz. z njim seznanjena, pa na to ni reagirala.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42. Sodni red člen 208, 208/3, 247. ZPP člen 343, 343/4.
potrdilo o izvršljivosti – klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – ugotovitev drugega datuma pravnomočnosti in izvršljivosti – pravnomočnost slepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – sočasno odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – pravilnost vročitve – vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – pravni interes za pritožbo
Pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vsebuje določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv.
Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015.
Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015
Če je bil prvi sklep izpodbojen zaradi kršitev postopkovne narave (kamor sodi tudi kršitev informacijske obveznosti), ni videti nobenega razumnega razloga, da ne bi skupščina delniške družbe na naslednjem zasedanju vnovič odločala o predlogu identičnega sklepa.
Če pa je bil prvi sklep neveljaven zaradi določenih materialnopravnih razlogov, se lahko pojavi relevantno vprašanje, ali je dopustno ponovno odločati o predlogih sklepov, ki predstavljajo nadomestitev izpodbitih oziroma ničnostnih sklepov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084064
OZ člen 341. ZZZDR člen 12. ZPP člen 309a.
zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – skupno bivanje – zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pogoj – pogojna pripoznava – nadlegovanje s pismi – postopek poravnavanja – nedopusten dokaz
V presojanem dopisu je toženka pisno pripoznala zastarano obveznost. Iz dopisa ne izhaja pogoj, da je bilo plačilo ponujeno zgolj pod pogojem, da bo tožnik prenehal nadlegovati toženko.
ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčni inšpekcijski nadzor - ponovna odmera davčnih obveznosti - pritožba zoper odmerno odločbo - pravilnost in zakonitost odločbe davčnega organa - pravnomočnost odmerne odločbe - neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki
Sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.