S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.
stroški postopka - izdaja sodbe brez razpisa naroka - procesno dejanje sodišča - potrebnost naroka - posledice izostanka z naroka - dolžnost kritja stroškov
Na temelju 488. člena ZPP lahko sodišče izda sodbo tudi brez razpisa naroka, če med strankama ni sporno dejansko stanje. Izdaja sodbe je procesno dejanje sodišča in ne stranke; sodišče izda sodbo na takšen način, če presodi, da jo lahko. Ne more pa prvostopenjsko sodišče stranki naložiti, da naj ona nosi stroške, če sodišče samo ne izda sodbe brez naroka, čeprav bi jo lahko.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko vabilo na narok in jo opozorilo na posledice, če bi se naroka ne udeležila. Že zaradi grozečih pravnih posledic je imela tožeča stranka razlog, da se je naroka udeležila.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083835
SPZ člen 67, 67/5, 115, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – poslovna stavba – upravnik – upravičenost za zastopanje – posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – solastnina – dejanska etažna lastnina – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – rezervni sklad – pogodba o delitvi stroškov – veljavnost ključa delitve stroška rezervnega sklada – solastniški delež – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O tem, za kaj gre v konkretnem primeru za dejansko etažno lastnino, sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih razlogov, čeprav je bilo to dejstvo med pravdnima strankama sporno in čeprav je opredelitev ureditve lastninske pravice pravdnih strank na predmetni stavbi za odločitev pravno odločilna (v kolikor gre za (dejansko) etažno lastnino je določitev upravnika na podlagi drugega odstavka 118. člena SPZ posel rednega upravljanja in zadošča večinsko soglasje, v nasprotnem primeru, torej v kolikor gre za solastnino, pa je določitev upravnika oziroma upravitelja stvari skladno s petim odstavkom 67. člena SPZ posel izrednega upravljanja in se zanj zahteva soglasje vseh solastnikov).
USTAVNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075263
URS člen 121, 125. ZASP člen 80, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZS člen 109, 109/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005). Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006).
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - omejitev pogodbene avtonomije - kontrahirna dolžnost - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006 in uporabi T 2005 nesorazmerno drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.
nedovoljena pritožba – vodstvo postopka – odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo – razločitev postopka – enoten postopek – ločeni postopki – sklep procesnega vodstva
V obravnavani zadevi je tožnik vložil dva zahtevka in za drugega je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ločeno obravnava. Odločitev o razločitvi postopka se nanaša na vodstvo postopka, zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanaša na vodstvo postopka, pa ni pritožbe.
Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo z dne 14. 2. 2014 poslalo toženi stranki na naslov sedeža tožene stranke. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da vročevalec priporočenega pisma (sodbe) ni mogel osebno izročiti naslovniku in tudi ne kakšnemu odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je pustil dne 26. 2. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki v poštnem predalčniku (ker tožnik hišnega predalčnika ni imel). Tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, zato je vročevalec zamudno sodbo pustil v poštnem predalčniku naslovnika. Pritožba, ki jo je tožena stranka vložila pri naslovnem sodišču več kot leto dni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je torej prepozna.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 61, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje v psihiatrični bolnišnici – zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070035
OZ člen 51, 51/2, 56, 56/1, 299, 299/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/5, 238, 238/1, 238/2.
insolventnost – zapadlost terjatve – neizvedba dokazov – nedoločen rok izplačila – kreditna pogodba – pisna oblika – obličnost sprememb pogodbe – sprememba roka izpolnitve – odložni pogoj
Ker je za sklenitev kreditne pogodbe in njene spremembe predpisana pisna oblika, bi morala biti tudi sprememba roka izpolnitve dogovorjena v pisni obliki, saj gre za bistveno sestavino pogodbe. Če je namreč pogodba sklenjena v posebni obliki (na podlagi zakona ali po volji strank), velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
Od izpolnitve odložnega pogoja je odvisen čas izpolnitve dolžnikove obveznosti. Neizpolnitev tega pogoja ne more pomeniti, da lahko nasprotna stranka z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj nerazumno dolgo ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 84, 207, 207/1, 207/2, 214.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – dedovanje odškodnine – pozneje najdeno premoženje – vsebina sklepa o dedovanju – oporočno dedovanje – namen oporočitelja – članstvo v agrarni skupnosti
Pozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi.
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.
postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – časovna veljavnost zakona
ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, pa vse do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pred uveljavitvijo ZST-1 je veljal ZST. Za pravilno uporabo prava je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen.
soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka - rezervirana sredstva - davčni dolg
Gre le za rezervacijo sredstev za poplačilo terjatve takega upnika, ki bi znova nastala, ker bi bilo izpodbito pravno dejanje, na podlagi katerega je bila poplačana, torej za terjatev, povezano z odložnim pogojem. Ne gre pa za obveznost rezervacije sredstev za primer, da bi upnik uspel doseči razveljavitev pravnomočnih sodb in zavrnitev zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ob dejstvu, da je pritožnikova dolžnost vračila prejetega v stečajno maso ugotovljena s pravnomočno sodbo, preverjeno tudi z izrednim pravnim sredstvom revizije, pa ni mogoče upoštevati njegovih trditev glede možnosti vračila plačanega zneska. Gre le za neko hipotetično terjatev, katere verjetnost ni izkazana niti v najmanjšem možnem delu.
podlage odškodninske odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zamuda – začetek teka zamudnih obresti
Drugotožena stranka do vložitve tožbe zahtevka s strani tožeče stranke ni prejela, tako niti ni mogla priti v zamudo. Tožba je bila drugotoženi stranki vročena 22. 5. 2009, zato je drugotožena stranka lahko šele s 23. 5. 2009 prišla v zamudo.
izvršilni stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - pomota upnika - pomota pri vložitvi predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - umik predloga za izvršbo po vložitvi ugovora
V tej zadevi gre za tipičen primer, ki narekuje uporabo določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je, kot je to sam pojasnil v umiku predloga za izvršbo z dne 9. 11. 2014, drugega dolžnika po pomoti uvrstil v predlog za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje (tudi) proti drugemu dolžniku izdalo sklep o izvršbi. Čeprav je upnik nato že 9. 11. 2014 predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil, je bil drugi dolžnik zaradi zavarovanja svojega pravnega položaja primoran vložiti ugovor proti sklepu o izvršbi, ki mu je bil vročen 4. 11. 2014, in je rok za ugovor že tekel.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je upnik predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil pred vložitvijo ugovora drugega dolžnika, vendar pa so po presoji višjega sodišča pomembne druge okoliščine: umik predloga za izvršbo ni bil posledica predhodne izpolnitve zahtevka, temveč upnikove pomote pri sestavi predloga za izvršbo; upnik ni niti zatrjeval, da je o vloženemu umiku predloga za izvršbo obvestil drugega dolžnika (kaj šele, da bi bil dolžnik o opravljenem procesnem dejanju povsem gotov); med vložitvijo umika 9. 11. 2014 in vložitvijo ugovora 11. 11. 2014 sta minila zgolj dva dneva. Ob takem časovnem poteku dogodkov in upoštevaje vse zgoraj navedeno je krivdo za vložitev ugovora drugega dolžnika, predvsem pa za tako nastale stroške, mogoče pripisati samo tistemu, ki je tak (neutemeljen) postopek začel - upniku.
pravočasnost vloge – vročitev s fikcijo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nedovoljena revizija – zavrženje revizije
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena.
izvršilni stroški - stroški upnika - potrebni stroški - izvršba na nepremičnino - narok za prodajo nepremičnine - pristop upnikovega pooblaščenca na narok za javno dražbo - smotrno dejanje upnika - naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov
Prodaja je eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.