družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065872
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 23, 23/1. OZ člen 58.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika – skrbnost dobrega strokovnjaka – prenos pogodbe – obličnost – teorija realizacije
Tožena stranka je opustila svojo pogodbeno obveznost oziroma pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti ni postopala z zadostno skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka, 14. člen ZNPosr), saj naročitelja ni opozorila, da stoji del nepremičnine, pri prodaji katere je posredovala, na tuji parceli.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – napačen naslov – nepravilna vročitev
Toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da so mu bili tožba, dopolnitev tožbe in prva pripravljalna vloga vročeni na napačen naslov, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
stroški postopka - izdaja sodbe brez razpisa naroka - procesno dejanje sodišča - potrebnost naroka - posledice izostanka z naroka - dolžnost kritja stroškov
Na temelju 488. člena ZPP lahko sodišče izda sodbo tudi brez razpisa naroka, če med strankama ni sporno dejansko stanje. Izdaja sodbe je procesno dejanje sodišča in ne stranke; sodišče izda sodbo na takšen način, če presodi, da jo lahko. Ne more pa prvostopenjsko sodišče stranki naložiti, da naj ona nosi stroške, če sodišče samo ne izda sodbe brez naroka, čeprav bi jo lahko.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko vabilo na narok in jo opozorilo na posledice, če bi se naroka ne udeležila. Že zaradi grozečih pravnih posledic je imela tožeča stranka razlog, da se je naroka udeležila.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zmotna uporaba materialnega prava – hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika tožene stranke, po katerem je prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je bilo ugotovljeno, da je imel tožnik spornega 0,12 mg/l alkohola v krvi. S tem je tožnik huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjen tudi drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nesporno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela pri toženki obravnavan, da je tožnik priznal in obžaloval očitano dejanje (da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami), v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083834
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka - načelo uspeha - prijava terjatve v stečajnem postopku - pobot terjatev - obvestilo o pobotu - odvetniški stroški - nagrada za postopek - pravica odvetnika do nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.
Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.
SPZ člen 79, 105, 107. ZNP člen 37, 125. ZPP člen 187, 187/2, 286.
etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – delitev – ustanovitev služnosti v postopku vzpostavitve etažne lastnine – prekluzije v nepravdnem postopku
Pritožbeno sodišče se strinja s ključno presojo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi, da je šlo pri predmetu delitve za dejansko etažno lastnino in da je na tej nepremičnini samo navidez obstajala le-ta kot solastnina. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je namesto kriterijev delitve solastnine po SPZ vzpostavilo etažno lastnino po ZVEtL.
Določba 125. člena ZNP v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne pride v poštev, saj ne gre za delitev solastnine, kar je bistvo tega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zadelo. Za ustanovljeno služnost torej ni nobene podlage.
Natančnejše in obsežnejše ter z dokazi podkrepljene navedbe iz kasnejše vloge niso novote, pač pa le podrobnejša konkretizacija že navedenega, ker je kasneje to postalo sporno. V vsakem primeru pa natančneje navedbe o dejanski etažni lastnini prej niso mogle biti podane brez strankine krivde, saj so se teoretična in praktična stališča, relevantna za ta postopek, oblikovala šele kasneje.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – soposest kleti – ekonomski interes – pravni interes – samopomoč – dejansko stanje – dokazna ocena – pravočasnost tožbe
Nastanek škode pri presoji ekonomskega interesa ni pravnorelevantna okoliščina. Namen posestnega varstva je ščititi obstoječe posestno stanje, pri čemer se v okviru posestnega varstva varuje že gola dejanska oblast na stvari, ki sta jo tožnika izkazala. Za posestno varstvo zadošča, da je toženec obstoječe soposestno stanje spremenil samovoljno s tem, da je zaklenil vrata kurilnice, tožnikoma pa ni izročil ključev.
izvršilni stroški - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - povrnitev stroškov odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - potrebni stroški upnika
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
S plačilom takse v višini 567,00 EUR v celotnem znesku, glede na višino lastnega mesečnega dohodka na družinskega člana 775,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje članov družine tožencev, temveč bi bilo stanje prosilca le ogroženo. Zato je tožencema omogočilo obročno plačilo sodne takse.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 84, 207, 207/1, 207/2, 214.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – dedovanje odškodnine – pozneje najdeno premoženje – vsebina sklepa o dedovanju – oporočno dedovanje – namen oporočitelja – članstvo v agrarni skupnosti
Pozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi.
prisilna poravnava – predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev – potrditev prisilne poravnave – pritožbeni razlogi – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave
ZFPPIPP ne omejuje ponudbe za zmanjšanje plačila, na upnikih pa je odločitev, ali bodo tako ponudbo sprejeli. Odločitev je bila sprejeta z veliko večino (97,685 % ponderiranih zneskov terjatev upnikov navadnih terjatev), s tem pa je prisilna poravnava postala prisilna tudi za upnike, ki take odločitve ne podpirajo. Dejstva, da bi dolžnik lahko terjatve poplačal v večjem deležu ali krajšem roku, je treba uveljavljati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Upnik bi lahko uspešno uveljavil le razloge, ki se nanašajo na potrditev prisilne poravnave, torej v zvezi z dejstvi, ki jih je sodišče prve stopnje ugotavljalo v izpodbijanem sklepu.
izvršilni stroški - stroški upnika - potrebni stroški - izvršba na nepremičnino - narok za prodajo nepremičnine - pristop upnikovega pooblaščenca na narok za javno dražbo - smotrno dejanje upnika - naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov
Prodaja je eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070035
OZ člen 51, 51/2, 56, 56/1, 299, 299/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/5, 238, 238/1, 238/2.
insolventnost – zapadlost terjatve – neizvedba dokazov – nedoločen rok izplačila – kreditna pogodba – pisna oblika – obličnost sprememb pogodbe – sprememba roka izpolnitve – odložni pogoj
Ker je za sklenitev kreditne pogodbe in njene spremembe predpisana pisna oblika, bi morala biti tudi sprememba roka izpolnitve dogovorjena v pisni obliki, saj gre za bistveno sestavino pogodbe. Če je namreč pogodba sklenjena v posebni obliki (na podlagi zakona ali po volji strank), velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
Od izpolnitve odložnega pogoja je odvisen čas izpolnitve dolžnikove obveznosti. Neizpolnitev tega pogoja ne more pomeniti, da lahko nasprotna stranka z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj nerazumno dolgo ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti.
zavrženje pritožbe – pritožba vložena po pooblaščencu – pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik – pooblaščenec, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita – vsebina pritožbe – podpis pritožnika – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Na sporni pritožbi je res navedeno, da jo vlaga tožnik. Vendar tožnik pritožbe ni podpisal, pa bi jo v skladu s 4. točko 335. člena ZPP moral. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, bi moralo sodišče nepopolno pritožbo zavreči. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožbo podpisala A. A., je v korist pritožnika štelo, da je pritožba vložena po pooblaščenki. Zato ga je pozvalo, naj izkaže, ali ima ta opravljen pravniški državni izpit. Ker tega ni izkazal, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
pravočasnost vloge – vročitev s fikcijo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nedovoljena revizija – zavrženje revizije
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena.
izvršilni stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - pomota upnika - pomota pri vložitvi predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - umik predloga za izvršbo po vložitvi ugovora
V tej zadevi gre za tipičen primer, ki narekuje uporabo določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je, kot je to sam pojasnil v umiku predloga za izvršbo z dne 9. 11. 2014, drugega dolžnika po pomoti uvrstil v predlog za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje (tudi) proti drugemu dolžniku izdalo sklep o izvršbi. Čeprav je upnik nato že 9. 11. 2014 predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil, je bil drugi dolžnik zaradi zavarovanja svojega pravnega položaja primoran vložiti ugovor proti sklepu o izvršbi, ki mu je bil vročen 4. 11. 2014, in je rok za ugovor že tekel.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je upnik predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil pred vložitvijo ugovora drugega dolžnika, vendar pa so po presoji višjega sodišča pomembne druge okoliščine: umik predloga za izvršbo ni bil posledica predhodne izpolnitve zahtevka, temveč upnikove pomote pri sestavi predloga za izvršbo; upnik ni niti zatrjeval, da je o vloženemu umiku predloga za izvršbo obvestil drugega dolžnika (kaj šele, da bi bil dolžnik o opravljenem procesnem dejanju povsem gotov); med vložitvijo umika 9. 11. 2014 in vložitvijo ugovora 11. 11. 2014 sta minila zgolj dva dneva. Ob takem časovnem poteku dogodkov in upoštevaje vse zgoraj navedeno je krivdo za vložitev ugovora drugega dolžnika, predvsem pa za tako nastale stroške, mogoče pripisati samo tistemu, ki je tak (neutemeljen) postopek začel - upniku.
soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka - rezervirana sredstva - davčni dolg
Gre le za rezervacijo sredstev za poplačilo terjatve takega upnika, ki bi znova nastala, ker bi bilo izpodbito pravno dejanje, na podlagi katerega je bila poplačana, torej za terjatev, povezano z odložnim pogojem. Ne gre pa za obveznost rezervacije sredstev za primer, da bi upnik uspel doseči razveljavitev pravnomočnih sodb in zavrnitev zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ob dejstvu, da je pritožnikova dolžnost vračila prejetega v stečajno maso ugotovljena s pravnomočno sodbo, preverjeno tudi z izrednim pravnim sredstvom revizije, pa ni mogoče upoštevati njegovih trditev glede možnosti vračila plačanega zneska. Gre le za neko hipotetično terjatev, katere verjetnost ni izkazana niti v najmanjšem možnem delu.