DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 22/1, 40, 40/1, 57, 58, 70, 70/2. URS člen 35, 53.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - pravica do pritožbe - udeleženci nepravdnega postopka - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval - prizadetost pravnega interesa - domneva obstoja pravnega interesa - ožji družinski član - pravica do družinskega življenja - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - postopanje sodišča - vročitev sodnega pisanja - možnost sodelovanja pred sodiščem - interes za vložitev pravnega sredstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - zaslišanje nasprotnega udeleženca - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - duševno zdravje - zmožnost razsojanja - starostna demenca - izvedensko mnenje - primernost skrbnika - želje varovanca - nasprotovanje predlogu - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu - stroški zastopanja - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - lastna sredstva
Materialne določbe (8. del DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prvem odstavku 22. člena ZNP udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit. Dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene vezi pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa. Pomembna je narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča.
Postavitev začasnega skrbnika ni obligatorna, ampak sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja.
varovani oddelek - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - neizvedba dokazov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo in v ta namen tudi ni izvedlo dokazov, ker je preuranjeno in zmotno sklepalo, da namestitev nasprotne udeleženke v Domu ostarelih B. ni možna zgolj zaradi trenutne prezasedenosti tega doma, čeprav sta predlagatelj in zakonita zastopnica nasprotne udeleženke trdila, da bi Dom ostarelih B. lahko sprejel nasprotno udeleženko v roku štirih do šestih mesecev. Predlagatelj je tudi pojasnil, da v kolikor sodišče prve stopnje sklepa ne bo izdalo, bo nasprotna udeleženka izločena iz vrstnega reda za sprejem v Dom ostarelih B. in bo morala znova čakati na namestitev več kot eno leto. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditev predlagatelja, da bi bilo v korist nasprotne udeleženke, če bi se namestila v Dom ostarelih B., ker bi na ta način imela stike s svojim invalidnim sinom.
zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - položaj stranke v postopku - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - ugotovitev vrednosti nepremičnine - nedovoljenost pritožbe - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
V obravnavani zadevi je pritožnik v zemljiški knjigi sicer že vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice nanj, vendar o tem predlogu še ni bilo pravnomočno odločeno. Čeprav bo, če bo zemljiškoknjižno sodišče predlogu za vknjižbo lastninske pravice na pritožnika ugodilo, vknjižba lastninske pravice učinkovala od dneva vložitve predloga dalje, torej pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje in tudi pred izdajo predmetnega sklepa, pogoj za dovolitev izvršbe zoper pritožnika niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti ob izdaji predmetnega sklepa sodišča druge stopnje še ni izpolnjen. Pritožnik v predmetnem postopku posledično še ni mogel pridobiti položaja stranke (hipotekarnega dolžnika). Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi pritožnik v postopek morebiti vstopil v kakšnem drugem svojstvu. Ker pritožnik ni stranka predmetnega postopka, prav tako pa tudi nima položaja drugega udeleženca postopka, ki bi mu zakon dajal pravico do sodelovanja v postopku, pritožniku ni mogoče priznati pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zato kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
SPZ člen 24, 25, 32, 33, 34, 35, 36. ZPP člen 8, 324. OZ člen 538.
posestno varstvo - varstvo pred motenjem posesti - motenjski spor - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - zadnje mirno posestno stanje - zadnja mirna posest - neposredna in posredna posest - soposest - opustitev posesti - motilno dejanje - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - pravica do posesti - zahtevek v petitorni pravdi - dokazno breme - stopnja prepričanja kot dokazni standard - bodoče negotovo dejstvo - možnost dostopa - parkiranje - dostop z vozili - prepričljiva dokazna ocena - prekarij - najemna pogodba - posodbena pogodba
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja ter je izključeno odločanje o pravici do posesti in pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti, ali odškodninskih zahtevkih.
Sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje (dejansko) stanje (so)posesti in ne glede na morebitne pravice do posesti oziroma prenehanje teh pravic.
Tožniki so k predlogu za izdajo začasne odredbe priložili elektronsko sporočilo toženke s 30. 4. 2024, iz katerega izhaja, da jim bo dostop do spornih prostorov še naprej omogočala ob predhodni najavi vsaj 3 delovne dni vnaprej in ob prisotnosti pooblaščenega predstavnika lastnika, z izjemo nujnih primerov, ko bo odreagirala nemudoma. Toženka torej tožnikom dostop do teh prostorov in do v njih nahajajočih se naprav in vitalnih skupnih delov objekta še vedno omogoča, v nujnih primerih celo takoj, preprečuje jim le neomejen, stalen in nenadzorovan dostop. Zgolj taka omejitev dostopa, čeprav z verjetnostjo predstavlja motenje posesti, še ne predstavlja težko nadomestljive škode, ki bi utemeljevala izdajo regulacijske začasne odredbe.
Zaključek sodišča, da tožniki niso uspeli izkazati zavrnitve zahteve po dostopu v primeru, ko bi ga potrebovali zaradi konkretne situacije v smislu odprave okvare, vzdrževanja ipd. (in ne le zahteve po neomejenem stalnem dostopu), je torej pravilen. Ob predloženi zavezi toženke, da jim bo dostop omogočila po predhodni najavi, v nujnih primerih pa takoj, tožniki niso izkazali nujnosti in potrebnosti takojšnje sodne intervencije v smislu izdaje regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode. Tudi dejstvo, da so izdajo začasne odredbe predlagali šele dva meseca in pol po motilnem ravnanju, bolj kaže na to, da izdaja začasne odredbe ni nujna, in ne obratno, kot zmotno zatrjujejo v pritožbi.
OZ člen 9, 299, 329, 378, 381. ZPP člen 353, 442, 458.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - pogodbena kazen
Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil tožencu znesek 10 EUR na računu za mesec marec 2023 pravilno zaračunan. Toženec nima prav, da mu tožnica tega zneska ne bi smela zaračunati, ker me je tudi po računu za mesec april 2023 zaračunala 10 EUR pogodbene kazni. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sta namreč pravdni stranki sklenili dve različni pogodbi za dogovorjene storitve in k vsaki aneks, ki jih je toženec podpisala in soglašal z njuno vsebino.
zahteva za sodno varstvo - pravočasnost - dan oddaje na pošto
Pritožnik zatrjuje, da ne ve, ali je ZSV vložil pravočasno, saj je zaradi zdravstvenih težav pismo dal kar poštarju. Storilcu je pojasniti, da je ob pravilni ugotovitvi, da je storilec ZSV vložil preko navadne pošte dne 26. 2. 2024 (vpogled v kuverto, pripeto k ZSV z dne 24. 2. 2024), sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila navedena ZSV vložena šele dne 28. 2. 2024, saj jo je glede na prejemni žig Policijske postaje Šmarje pri Jelšah prekrškovni organ prejel šele dne 28. 2. 2024.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00081445
ZPP člen 1, 17, 17/2, 32, 32/1, 46, 48, 165, 165/3. ZDSS člen 5, 5/2, 5/2-b, 7, 7/2. OZ člen 190, 198.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med specializiranim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti - delovno ali redno sodišče - sodišče splošne pristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - spor iz delovnega razmerja - neupravičena obogatitev - spor iz civilnopravnega razmerja - naknadna razveljavitev sodbe - uspeh stranke v postopku z revizijo - povrnitev neupravičeno pridobljenih prejemkov - naknadno odpadla podlaga - sodna praksa - pravna narava zahtevka - navedbe v tožbi - varstvo pravic delavca - sklepanje po nasprotnem razlogovanju
V obravnavnem primeru ne gre za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, temveč za povrnitev zneskov v posledici odpadle podlage. Vsebina oziroma narava zahtevka iz delovnega razmerja, ki se je uveljavljala v delovnem sporu, ne more biti podlaga za presojo pristojnosti v pogledu zahtevka, ki ga tožnica uveljavlja na podlagi neupravičene obogatitve. Ker gre za spor iz civilnopravnega razmerja, je za odločanje o njem stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - skupno in posebno premoženje zakoncev - darilo enemu od zakoncev - vlaganje v premoženje - obligacijski zahtevek
Za obstoj oziroma nastanek skupnega premoženja ne zadostuje goli obstoj zakonske zveze ob pridobitvi nekega premoženja, saj skupno premoženje ne nastane, če je le enemu od zakoncev, tudi, če je to med obstojem zakonske zveze, neko premoženje podarjeno, ter gre v tem primeru za posebno premoženje tega zakonca in ne za skupno premoženje. Vlaganje v posebno premoženje zakonca vzpostavlja obligacijski zahtevek iz naslova vlaganj oziroma obogatitve, ne pa lastninske pravice, zato tudi iz tega razloga pritožnica ni verjetno izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo. Drži sicer, da ima pritožnica v samem izvršilnem naslovu tudi položaj dolžnice, vendar pa upniki v obravnavanih vodilni in pristopnih izvršilnih zadevah zoper njo niti niso predlagali izvršbe, da bi imela tudi procesni položaj dolžnice, tako ugovor kot predlog za odlog izvršbe pa je vložila kot tretja, zato ju je sodišče prve stopnje moralo obravnavati po določbah, ki veljajo za ugovor in odlog tretjega. Uveljavljala je namreč pravico, ki preprečuje izvršbo na dolžnikovi nepremičnini. Ker ni bil izpolnjen pogoj verjetnega izkaza pravice, pa je pravzaprav odpadla presoja obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, saj morata biti oba pogoja za odlog izvršbe na predlog tretjega izpolnjena kumulativno.
ZKP člen 100, 101, 105, 105/2, 371, 371/2, 392, 392/1.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - premoženjskopravni zahtevek - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - napotitev na pravdo - delna razveljavitev sodbe
Kazenski postopek se ni vodil zoper družbo A. d. o. o., temveč zoper obtoženega M. M. in je oškodovanka premoženjskopravni zahtevek zaradi njegovega protipravnega ravnanja uveljavljala zoper njega in ne zoper njegovo družbo. Oškodovanka zaradi protipravnega ravnanja obtoženca ni bila stečajna masa oziroma gospodarska družba v stečaju, temveč Republika Slovenija, saj je šlo za oškodovanje proračuna RS. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je zato sklicevanje prvostopenjskega sodišča na stečajni postopek nerelevantno.
izključna krajevna pristojnost - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - imetniki podrejenih obveznic - odškodninski zahtevek - kršitev pravice do izjave - pravica do izjave
Ker je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPSVIKOB-1, tožniki sklepne tožbe še niso mogli oblikovati, saj jim še ni bilo omogočeno, da se izjavijo glede zakonskih sprememb.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo - izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - prvi dedni red - posojilo - prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja - skupnost
Dedičeva ravnanja po zapustnikovi smrti ne morejo biti podlaga za izločitveni zahtevek. Med zapustnikom in potomcem gre za skupnost pridobivanja, kar po naravi stvari pomeni, da morajo potomčeva vlaganja (v obliki dela, zaslužka ali kakšne drugačne pomoči pri pridobivanju premoženja), ki lahko rezultirajo v ohranitev ali povečanje vrednosti zapustnikovega premoženja, časovno izvirati iz obdobja pred zapustnikovo smrtjo.
Izpodbijana odločba je sklep, s katerim je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju ugodil pritožbama osumljenega A. A. in zagovornika osumljenega B. B., vloženima zoper sklep preiskovalne sodnice, s katerim je zoper njiju uvedla preiskavo. Zoper takšno odločitev ni pritožbe, saj drugi odstavek 399. člena ZKP dovoljenost pritožbe zoper sklepe, ki jih senat izda pred ali med preiskavo, veže na izjeme, ki so v zakonu izrecno predvidene, kar v obravnavani zadevi ni primer. Ob tem pa napačen pouk v izpodbijanem sklepu, in sicer, da je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru, ne more konstruirati pravice, ki je zakon ne predvideva. Če pritožba zoper sklep ni dovoljena, namreč tega nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Ker zapuščinski postopek ne more biti namenjen ugotavljanju lastninske pravice med zapustnikom (oz. dediči) in tretjim, tudi sodišče ne more z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju nadomestiti samega pridobitnega načina, četudi (bi) obstaja(la) volja zemljiškoknjižnega lastnika.
Napaka pri računanju pravdnih stroškov sama po sebi ne more biti izraz sodnikove pristranskosti, enako velja za procesne kršitve in neustrezno vodenje postopka.
S pritožbo odklonitvenega razloga ni mogoče uveljavljati, če ni bil pred tem na prvi stopnji podan predlog za izločitev sodnika in o tem ni bilo odločeno s sklepom predsednika sodišča.
Zgolj dolgotrajnost postopka in morebitne procesno neekonomične, neracionalne odločitve, ki morda po nepotrebnem podaljšujejo postopek in posledično povečujejo pravdne stroške, same po sebi še ne pomenijo, da je končni rezultat postopka, tj. prvostopenjska končna (meritorna) odločba, nepravilna in nezakonita.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča; navedeno po eni strani pomeni, da je izvedenec praviloma nepristranski, po drugi strani pa, da sodišče, ki izvedenčevega strokovnega znanja nima, ne more preveriti strokovne pravilnosti njegovih ugotovitev. Lahko in mora pa sodišče preveriti, ali so izvedenčeve ugotovitve, ki naj bodo podlaga za odločitev sodišča, logično in argumentacijsko preverljive in razumljive tudi laiku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00081227
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48. ZPP člen 192.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - pravica do izjave - nov zakon - eventualno sosporništvo
Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - družinski člani - popolnost predloga
Tožnik je v svojem predlogu navedel svoje osebne podatke in EMŠO številko, na podlagi katere sta iz uradnih evidenc (centralni register prebivalstva) razvidna davčna številka in njegovo državljanstvo (prva alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1), na tej podlagi pa lahko sodišče po uradni dolžnosti iz obstoječih evidenc pridobi tudi podatke o materialnem položaju tožnika. Prosilec mora tako navesti le podatke o morebitnih dohodkih in premoženju, o katerem se ne vodijo baze podatkov, pri čemer iz tožnikovega predloga ne izhaja, da bi s takim premoženjem razpolagal, nasprotno trdi, da je v zelo slabem premoženjskem stanju (četrta alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1). Podatke o morebitnih družinskih članih (druga alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1) lahko sodišče po uradni dolžnosti preveri v zbirki podatkov eRISK.
postopek osebnega stečaja - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prednostne terjatve - prispevki - samozaposlena oseba - zdravstveno varstvo - invalidsko in pokojninsko zavarovanje
V drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP je določeno, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Zakon torej kot prednostne terjatve opredeljuje vse prispevke, torej tudi prispevke samozaposlenih oseb.