CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04931
ZPP (1977) člen 338, 338/4, 354, 354/1, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3. ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 16, 154, 155, 156.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina obrazložitve sodbe - navedba pravne podlage odločitve v obrazložitvi sodbe - imisija - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Če v sodbi ni naveden predpis, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, gre za kršitev postopka, ki pa praviloma ni ne absolutne ne relativne narave.
Če ugotovi sodišče, da zaradi bližine sosedove - toženčeve hiše ni škode na tožnikovi nepremičnini in ni ta manjvredna, ni podana odškodninska odgovornost.
Prvostopni upravni organ ni pravilno uporabil določbe 1. odst. 235. čl. ZUP, saj je v izreku prvostopne odločbe odpravil svoj sklep o začasni odredbi in ni odločil o stvari, to je o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa tudi v izreku ni navedel, da se s to odločbo nadomesti prejšnji sklep o začasni odredbi.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečana vrednost nepremičnine - izbira upravičenca pri obliki denacionalizacije
ZDen upravnemu organu ne daje pooblastila, da zavrne zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala, če ne pride do poravnave med zavezancem in upravičencem oz. če zahtevek v smislu 25. čl. ZDen, samo po mnenju upravnega organa, ni pravilno oblikovan.
varstvo lastninske pravice - solastnina - tožba za varstvo pravice solastnika na delu stvari - prodaja nepremičnine
Glede na postavljeno podlago naj bi prišlo do zmanjšanja solastninske pravice tožnikov zaradi ravnanja večinskega solastnika in prvega toženca brez naslova. Do posega v solastninsko pravico drugega pa lahko pride v takih primerih tako tedaj, ko se solastninski delež drugega solastnika formalno zmanjša, kot tudi tedaj, ko se dejansko zmanjša njegov delež ali pa solastna stvar. Namreč deležna velikost 1170 m2 površine v razmerju do 3861 m2 (kot je sporna parcela merila prvotno - ob nakupu tožnikov) ni ista kot v razmerju do 2492 m2 (kot sporna parcela meri sedaj). Ker naj bi prišlo do zmanjšanja solastnine tožnikov zaradi sporne prodaje večinskega solastnika (ki naj bi prodal več, kot je še imel, oziroma prodal del solastnine tožnikov), tožnika pridobljenih stvarnopravnih pravic nista mogla izgubiti, če je bil kupec res v slabi veri. Stvarnopravni položaj tožnikov bi bil lahko v takem primeru, kot je obravnavani, podoben položaju dobrovernega kupca pri dvojni prodaji (primerjaj tretji odstavek pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS št. 1, Poročilo o sodni praksi št. I./87). Tožnika torej v tem primeru uveljavljata le varstvo svojega pridobljenega stvarnopravnega statusa quo.
ZPP (1977) člen 9, 354, 354/2-7, 387.ZZZDR člen 92, 103, 123, 123/1, 129.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev očetovstva - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - prepoved zlorabe pravic
Sodišče prve stopnje je dalo tožencu številne možnosti, da se udeleži narokov in poda svojo izpoved, torej možnost obravnavanja pred sodiščem in da zato ni podana v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zgoraj navedene ugotovitve same po sebi ilustrirajo vzroke za številčnost in rezultate narokov ter so revidentovi očitki na račun postopanja sodišča ne le nekorektni, pač pa tudi v nasprotju z določilom 9. člena ZPP, ki zavezuje stranke, da pošteno uporabljajo procesne pravice.