DZ člen 151, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 162.
zavrženje pritožbe - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - omejitev stikov - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - pravni interes za pritožbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov z dolžnico ogroženost mld. A. A. odpravljena. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). V predmetni zadevi pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. že več mesecev živi z očetom (upnikom) in v Sloveniji obiskuje osnovno šolo, v treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (dolžnico). Glede na navedeno je treba do dokončne odločitve glede varstva in vzgoje odločiti tudi o tem, h komu bo do končne meritorne odločitve mld. otrok nameščen in kdo bo odločal o vprašanjih otrokovega vsakodnevnega življenja. Napačno je tudi naziranje sodišča prve stopnje, da lahko, četudi je predlog za začasno določitev preživnine zavrnilo, preživnino določi pozneje v ugovornem postopku.
spor majhne vrednosti - plačilo akontacije - sklenitev pogodbe - predložitev dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Tožeča stranka mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker v obravnavanem primeru akontacija (nesporno) ni bila plačana, pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni nastalo in to tisto razmerje, ki bi za pogodbeni stranki ustvarilo pravice in obveznosti (125. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075634
ZPP člen 13, 212, 236a, 286b. OZ člen 435.
ni predhodno vprašanje - trditveno in dokazno breme - opozorilo nasprotne stranke - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - pisna izjava priče - kupoprodajna pogodba - realizacija pogodbe - denarna obveznost v tuji valuti - valutna klavzula - pavšalni pritožbeni očitki
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče lahko priče pozvalo, da podajo pisno pričanje o vprašanjih, ki bi jih sodišče štelo za relevantna. Toženka bi lahko lahko to tudi sama predlagala, pa niti ne trdi, da bi to storila.
KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 75/2, 77. ZFPPIPP člen 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nadomestni odvzem - izločitvena pravica - denarna terjatev - prerekana terjatev in izločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo
V obravnavani zadevi je bil stečajnemu dolžniku v plačilo naložen denarni znesek v višini 361.927,50 EUR, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem (nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1). Sodna praksa je že zavzela stališče, da takšen način odvzema premoženjske koristi ne daje podlage za zaključek, da je bilo s pravnomočno kazensko sodbo odločeno o izločitveni pravici upnice. Kadar je prejemniku koristi naloženo plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1), se to s stališča stečajnega prava ne obravnava kot izločitvena pravica, ampak kot terjatev.
zagovornik po uradni dolžnosti - nagrada - sprememba odvetniške tarife
Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika.
Skladno z določbo 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je sodišče konkretni dejanski stan pravilno materialnopravno utemeljilo in sicer, da tožnik ni uspešno opravil prevzetega posla, ker ni izpolnil obveznosti, ki jih je kot podjemnik prevzel. Prevzeta obveznost tožnika je bila v seznanitvi toženca z napakami na motorju oziroma v doseženem rezultatu, to je pravilno delujočem motorju čolna.
odškodninska odgovornost - javni uslužbenec - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi - naklepna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravno ravnanje - kvalificirana stopnja napačnosti - kvalificirana protipravnost - davčni postopek
Odškodninsko odgovornost toženca kot javnega uslužbenca ureja Zakon o javnih uslužbencih. Ta v tretjem odstavku 135. člena določa, da lahko tretja oseba kot oškodovanec zahteva povzročilo škode tudi od tistega, ki je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. Na tej podlagi tožnik tudi utemeljuje odškodninsko odgovornost toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo.
Protipravnost (nedopustnost) ravnanja na splošno pomeni ravnanje v nasprotju s pravom. Povzročitelj škode torej ravna protipravno, če na nedovoljen način prekrši pravo, ki varuje nek zavarovani interes tretjega (oškodovanca). Kakršenkoli poseg v pravne interese oškodovanca torej še ne pomeni protipravnosti. Napake v postopku, pri dokazni presoji in pri uporabi materialnega prava, ki niso zunaj okvira pravne dopustnosti, ne utemeljujejo protipravnosti ravnanja oblastnega organa. Ravnanja oblastnih organov so protipravna le v primerih kvalificirane napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne. Namen (naklep) pa je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00075547
ZARSS člen 15, 15/2.
prekinitev in nadaljevanje postopka - prekinitev zaradi postopka mediacije - sklep o nadaljevanju postopka - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Iz datumov sklepa o prekinitvi postopka in sklepa o nadaljevanju postopka izhaja, da je bil predmetni postopek prekinjen dlje kot tri mesece. Trimesečni rok, za katerega je sodišče prekinilo pravdni postopek, je potekel, neuspešno pa se je končal tudi mediacijski postopek. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka.
sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - predmet dedovanja - obseg zapuščine - dolgovi zapustnika - dolgovi zapuščine - stroški pogreba - stroški domske oskrbe - premično premoženje - orožje - neoprava zapuščinske obravnave - pogoji za odločitev brez naroka - solastnina - dogovor med dediči
Stroški, ki nastanejo dedičem ob pogrebu ali zaradi preživljanja zapustnika, ne sodijo med obvezne sestavine sklepa o dedovanju. Določitev višine pogrebnih in drugih stroškov ter njihova delitev med dediče ni stvar zapuščinskega postopka, ampak dogovora med dediči.
Ker je pričakovanje kupca, da bo hiša imela uporabno dovoljenje, utemeljeno pričakovanje, se tudi kupcu nalaga, da ob sklenitvi pogodbe oziroma v razumnem času po sklenitvi pogodbe (slednje le v primeru, če za to obstajajo utemeljeni razlogi), zahteva od prodajalca, da pridobi uporabno dovoljenje oziroma krije stroške pridobitve takega dovoljenja. Nobenega utemeljenega razloga ni, da je tožnik šele po desetih letih zahteval od tožnikov, da pridobita uporabno dovoljenje oziroma plačata strošek pridobitve tega mnenja. Nenazadnje je tožnik nepremičnino kupil od tožencev za 180.000,00 EUR, prodal jo je za 320.000,00 EUR, ni pa izkazano, da bi okoliščina, da je moral naknadno pridobiti uporabno dovoljenje, vplivala na višino kupnine.
Z odločitvijo ni bilo poseženo v konkretno upravičenje tožnika, določeno je bilo le do kod sega svoboda njegovega ravnanja v zvezi z upravičenjem zahtevati od tožencev kot prodajalcev, da pridobita in mu izročita uporabno dovoljenje oziroma krijeta stroške pridobitve takega mnenja. Tožniku ni bilo odvzeto upravičenje, ki mu pripada na podlagi splošnih in abstraktnih pravnih pravil - vrednotenje in tehtanje izvrševanja pravice tožnika kot celote v luči zavarovanega interesa, ki opredeljuje namen pravice, je pokazalo, da kljub opustitvam tožencev, tožnik ni postopal znotraj pravno zavarovanega upravičenja, kot se pričakuje od udeležencev v (teh) obligacijskih razmerjih, zato je sodišče prve stopnje njegov pravovarstveni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112.
poziv sodišča za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - neplačilo celotne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - pravica do vrnitve sodne takse
Ker tožeča stranka preostanka sodne takse tudi po pozivu sodišča ni plačala oziroma ni predložila potrdila o pravočasnem plačilu, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so nastopile posledice, določene v tretjem odstavku 105.a člena ZPP, na katere je bila tožeča stranka opozorjena, torej da se tožba šteje za umaknjeno. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek pravilno ustavilo.
pogodba - avtorsko delo - pogodba o delu - prispevek - plačilo - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - zamuda na narok - navzočnost pooblaščenca - zastopanje stranke na naroku
Tožnica je namreč v tožbi, v lastni izpovedbi in tudi v pritožbi navajala/izpovedovala, da je nadaljevanje TV prispevka naročila urednica B. B., njenega zaslišanja pa ni predlagala, kot tudi ne zaslišanja producentov oddaje. Tožnica je namreč zatrjevala in izpovedala, da ji je bil za vsako snemanje in montažo (posebej) ravno s strani producenta oddaje naročen termin s snemalcem/montažerjem. Oporekanja, da je nerealno pričakovati, da bi se snemalec oz. montažer po toliko letih spomnila sodelovanja s tožnico (glede spornega TV prispevku), so le prazna ugibanja, s katerimi ne more biti uspešna. Presoja sodišča v tem delu je skrbna in jasna, pritožbene navedbe pa dvoma vanjo ne vzbudijo.
pogodbena kazen - nakup stanovanja - čas izpolnitve obveznosti
Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka je ob materialnopravnih izhodiščih in napotilih Vrhovnega sodišča odločilno, kdaj je toženka izpolnila vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, vključno s tistimi, ki jih obligatorno nalaga prvi odstavek 18. člena ZVKSES.
gradbena pogodba - jamčevanje za solidnost gradnje - fasada - pravočasna notifikacija - pravočasna vložitev tožbe - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe
Namreč naročnik svojega prekluzivnega roka za vložitev tožbe ne more podaljševati tako, da izvajalcu po skoraj dveh letih pošlje novo obvestilo o napaki in predhodno že zatrjevano napako bodisi konkretizira bodisi dodatno argumentira.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka njen zahtevek za odpravo napak zavrnila, bi morala tožeča stranka svoje pravice zavarovati z vložitvijo tožbe v zakonsko določenem roku. Stroga ni namreč le izvajalčeva odgovornost, temveč tudi naročnikova. Pri presoji, ali je tožeča stranka ravnala tako, kot ji nalaga zakon, ne gre le za vprašanje, kdaj je zahtevala odpravo napake oziroma napako notificirala, pač pa tudi, kdaj bi to lahko storila. Glede na dejstvo, da so bile tožeči stranki zatrjevane napake fasade (razpoke) znane, saj jih je subjektivno sama zaznala že konec leta 2019, je neutemeljeno pritožbeno stališče, da tožeča stranka obsega in vzroka poškodb oziroma napak fasade vse do strokovnega pregleda s strani strokovnjaka in posledične izdelave mnenja ni mogla poznati in da ni razpolagala s potrebnimi informacijami.
ZPP člen 151, 151/2, 155, 155/2. ZOdv člen 17. ZDDV-1 člen 36, 36/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški
Po drugem odstavku 2. člena OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji.
V davčno osnovo, od katere se obračuna DDV, se po določbi petega odstavka 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost vštevajo tudi postranski stroški, kot na primer stroški prevoza.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stvarna služnost - spor o obstoju - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Sodišče je pravilno izhajalo iz določbe 50. člena ZVEtL-1. Ta pooblašča sodišče, da odloči o zahtevku za ugotovitev (ne)obstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja ali neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 432, 432/1, 432/1-1.
odreditev pripora - priporni razlog begosumnosti - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo, da obdolženca sedaj več ni mogoče najti, saj očitno biva na neznanem naslovu v Italiji, ter pri tem logično in življenjsko zaključilo, da se skriva in sicer tako zaradi tega kazenskega postopka, v katerem grozi zastaranje, kot tudi zaradi drugih kazenskih postopkov, ki se vodijo zoper njega.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna odredba o preživnini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - postopek za izdajo začasne odredbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - postopek po ZPND - nasilje v družini - pravica staršev do stikov z otrokom - korist mladoletnega otroka - volja otroka - dolžnost preživljanja otrok - izkoriščenje socialnih transferjev
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati udeleženca postopka, presojo ogroženosti otrok zaradi odsotnosti stikov v času izrečenih ukrepov po ZPND opraviti ob ustrezni oceni in tudi v luči nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad otroki in predlagateljico; kot eno od okoliščin, ki je odločilna tudi v tej fazi postopka, pa obravnavati voljo otrok.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - trditevna podlaga - poseg v lastninsko pravico - neutemeljeno vznemirjanje - pravni interes za sodno varstvo - pravni naslov za uporabo nepremičnine - priposestvovanje služnosti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti
Pravni cilj motenjske in negatorne tožbe je različen. V motenjski pravdi so toženci (kot tožniki) zatrjevali pravico do posesti in zahtevali vzpostavitev prejšnjega (zadnjega) posestnega stanja. V tej pravdi pa tožnik zahteva varstvo pred vznemirjanjem, ki ga ovira pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Neskladnost trditev, ki jih je tožnik podal v tem sporu (da so toženci brez njegovega soglasja uporabljali parcelo 44/1 za hojo, parkiranje, spuščanje psa in kot dvorišče) in v motenjski pravdi (da toženci, v motenjski pravdi tožniki, niso izvrševali posesti na njegovi nepremičnini), ni pravno odločilna. Upoštevati je treba tožnikov procesni položaj v motenjski pravdi, oziroma dejstvo, da so bile njegove trditve v tej pravdi v funkciji obrambe pred zahtevkom. Poleg tega velja pravilo o vezanosti sodišča na trditveno podlago le glede trditev, ki sta jih pravdni stranki podali v tem postopku.
Tožnikov pravni interes za sodno varstvo z negatorno tožbo je bil podan ob vložitvi tožbe (tožnik je tožbo vložil po tem, ko mu je bilo v motenjskem sporu naloženo, da odstrani ograjo), pa tudi kasneje med postopkom. Napačno je pritožbeno stališče, da tožnik nima pravnega interesa za vodenje postopka, ker toženci ne morejo več doseči prisilne odstranitve ograje (prisilne izvršitve sklepa, izdanega v motenjski pravdi). Ne pravni interes (kot procesna predpostavka za dopustnost tožbe) ne utemeljenost zahtevka nista odvisna od okoliščine, ali je oziroma ni tožnikova parcela ograjena. V okviru izvrševanja svoje lastninske pravice lahko tožnik ograjo kadarkoli prostovoljno odstrani. Tožnik je v postopku celo izrazil voljo, da obstoječo ograjo odstrani in jo nadomesti z manjšo. Negatorna tožba zanj predstavlja sredstvo za dosego cilja - da toženci po odstranitvi obstoječe ograje ne bodo znova posegali v njegovo lastninsko pravico. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da po namestitvi ograje vznemirjanje lastninske pravice po naravi stvari ni (bilo) več mogoče. Ni pa pravilno pritožbeno stališče, da ta ugotovitev utemeljuje zavrnitev zahtevka. Tožnik je s postavitvijo ograje leta 2019 tožencem onemogočil dostop do svoje parcele (s tem pa tudi posege v svojo lastninsko pravico), vendar mu zaradi tega ravnanja (samopomoči) ni mogoče odreči sodnega varstva z negatorno tožbo. Za presojo o utemeljenosti (opustitvenega in prepovednega) zahtevka je bilo pravno odločilno, (1) da so toženci pred postavitvijo ograje tožnika ovirali pri izvrševanju njegove lastninske pravice in da je bilo to vznemirjanje ponavljajoče se in protipravno (slednje bo obrazloženo v nadaljevanju), ter (2) da zaradi obsega in načina preteklega vznemirjanja lastninske pravice (toženci so sporno nepremičnino vrsto let uporabljali ne le kot dovozno in sprehajalno pot, temveč kot del svojega dvorišča), obstaja realna nevarnost, da bodo toženci po odstranitvi ograje ponovno in na enak način posegali v tožnikovo lastninsko pravico.