Iz opisa očitanega dejanja, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, niso razvidna ravnanja obdolženca (ali morebitna zamolčanja dejstev) pri sklepanju pogodb s predstavniki oškodovanih družb, ki bi konkretizirala obdolženčevo preslepitveno ravnanje, ki bi pri njih ustvarila odločitev za sklenitev posla. Opisan je le goljufiv obogatitveni namen obdolženca, ki se kaže v pridobitvi protipravne premoženjske koristi iz kaznivega dejanja na račun in v korist pravne osebe A. d.o.o. in hkrati povzročitev škode oškodovanima družbama, ko je opisano, da kljub temu, da je družba razpolagala s sredstvi za plačilo izdanih računov, obdolženec predmetnih računov vse do danes niti delno oziroma ni v celoti plačal. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, navedba, da kljub temu, da je družba razpolagala s sredstvi za plačilo izdanih računov, obdolženec predmetnih računov vse do danes niti delno (oziroma v celoti) ni plačal, ne predstavlja konkretizacije preslepitve kot zakonskega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1.
postopek zavarovanja denarne terjatve - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja terjatve - začasna odredba - sklep o pravdnih stroških - stroški začasne odredbe - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku
Sodna praksa je zavzela stališče, da je postopek zavarovanja znotraj pravdnega postopka akcesoren postopek, katerega končni uspeh je odvisen od rešitve o glavni stvari, zato tudi stroški zavarovanja sodijo med pravdne stroške. Res se je v predmetni zadevi postopek zavarovanja začel pred začetkom pravdnega postopka, vendar je bilo o ugovoru zoper začasno odredbo odločeno v času, ko je že tekla pravda o zahtevku, ki je predmet zavarovanja. Zgolj dejstvo, da se po sodnem redu postopek izdaje začasne odredbe še naprej vodi v ločenem spisu, ne vpliva na ugotovitev, da gre za strošek pravdnega postopka.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - tehnična brezhibnost vozila - izguba zavarovalnih pravic - vzrok za nastanek škode - prekoračitev trditvene podlage - vzročna zveza - dejansko vprašanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da bi toženka ob potrebni skrbnosti lahko tehnično neustrezno stanje pnevmatike v času pred prometno nesrečo zaznala in ga odpravila. Če bi poskrbela, da bi bile pnevmatike redno pregledane ter bi jih (še posebej v primerih vidno zaznanih poškodb) dajala v redne preglede strokovnjakom, ki bi ugotovili, ali so primerne za nadaljnjo uporabo, potem v obravnavanem primeru ne bi prišlo do vožnje z obremenjenim tovornim vozilom s tako poškodovano pnevmatiko, kar je povzročilo prometno nesrečo. To velja še posebej ob upoštevanju dejstva, da se toženka ukvarja z zbiranjem in odvozom nenevarnih odpadkov, kjer se zaradi narave dela upravičeno pričakuje še višja skrbnost pri pregledih in vzdrževanju tovornih vozil. Glavni vzrok za nastanek škodnega dogodka je tako treba pripisati toženkini opustitvi ustreznega preverjanja stanja pnevmatik.
Pritožbeno sodišče ne more prezreti, da sta v izpostavljenem izvenrazpravnem senatu kot predsednica in član sodelovala višja sodnica in okrožni sodnik svétnik, ki sta v drugovrstnem, pravdnem sodnem postopku podala izjavi, iz katerih je vsebinsko zaznati strinjanje s predlagano izločitvijo iz opravljanja sodniške funkcije v razmerju do A. A., torej obsojenca v okviru predmetne kazenske zadeve. Pomisleki slednjega in njegovega zagovornika v pošteno izvedbo sodnega postopka se tako pokažejo za upravičene.
Tožeča stranka v času, ko je že vedela za nameravano spremembo prostorske ureditve, ko se je zavedala, da ima za pridobitev gradbenega dovoljenja na voljo malo časa in ko se je zavedala, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja pridobitev služnosti od tožene stranke, ki gradnji ni naklonjena, že ob sklenitvi Predpogodbe ni mogla realno pričakovati, da bo lahko pravočasno izpolnila svojo obveznost in s tem glede na vse opisane okoliščine zadeve in predvidljiv tek stvari pridobila vtoževani dobiček. Šlo je za riziko, ki ga je sprejela in mora zato nositi tudi posledice, ker se pričakovanja niso uresničila (k neuresničitvi pa je prispevala tudi sama s svojim ne dovolj skrbnim ravnanjem).
Utemeljeno je zaključiti, da ZKP od sodišča ne terja, da iz kazenskega spisa izloči besedilo, ki povzema vsebino nedovoljenih dokazov, temveč je temu zadoščeno že s samo izločitvijo takšnih dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073956
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 105, 105/2, 391.
kaznivo dejanje razžalitve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - objektivno žaljiva izjava - izpodbijanje odločitve o sankcijah - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Za zaključek, da je obdolženec izvršil v izreku izpodbijane sodbe opisano kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje imelo utemeljeno podlago predvsem na podlagi posnetka pod prilogo A4. Na podlagi ogleda navedenega posnetka, iz katerega brez dvoma izhaja, da je obdolženec kritičnega dne zasebnega tožilca razžalil z besedami "Jebemti Judu", se je prvostopenjsko sodišče namreč prepričalo o izrečenih besedah obdolženca.
Kot neutemeljena je prepoznati tudi zagovornikova pritožbena izvajanja, da se zasebni tožilec ni mogel počutiti ogroženega ali razžaljenega, saj da beseda ni bila namenjena njemu, temveč je to povedal le svoji partnerki A. A. Takšne pritožbene navedbe so povsem zgrešene, saj je iz posnetka moč videti, da je v trenutku, ko so bile izrečene očitane besede, zasebni tožilec stal le nekaj metrov stran od obdolženca, slednji pa je govoril zelo glasno in se je torej zavedal, da ga zasebni tožilec sliši ter posledično inkriminirano besedno zvezo izrekel prav z namenom prizadeti zasebnega tožilca in njegovo osebno dostojanstvo. Višje sodišče na tem mestu pripominja, da se za kaznivo dejanje razžalitve ne zahteva, da bi moral žalitev slišati še kdo drug, ampak je kaznivo dejanje podano v primeru, če je žaljiva vsebina izrečena neposredno oškodovancu, kakor tudi v primeru, če je izrečena tretjim osebam ali zapisana, vendar tako, da ljudje vedo, kdo je s tem mišljen.
ZPP člen 1, 19. ZPILDR člen 33. ZDSS-1 člen 5, 5/1-d. ZS člen 103, 103/2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - pristojnost delovnega sodišča
Iz povzetega kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da tožnik v tem sporu uveljavlja pravice, ki jih ima zoper nekdanjega delodajalca. Iz doslej znanega torej več dejstev kaže na to, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri tožencu, za spore med delavcem in delodajalcem v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, novimi oblikami teles in risbami je, ko je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi 33. člena ZPILDR in d točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
V konkretnem primeru je odločilno, da je sodba sodišča prve stopnje že pravnomočna. Sodba, ki postane pravnomočna, se ne more več izpodbijati s pritožbo. Sodišče prve stopnje bi za to moralo pravilno pritožbo z dne 16. 1. 2024 zavreči zaradi njene nedopustnosti, ne pa zaradi njene nepravočasnosti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
V podanih pripombah je dolžnik med drugim zatrjeval, da je kvadratura stanovanja nepravilna (prevelika), posledično pa ocenjena vrednost nerealna, vendar pa ni podal nobenih konkretnih pojasnil, koliko naj bi po njegovem vedenju znašala prava površina. Tega ni storil niti v pritožbi. Nenazadnje pa dolžnik niti v pripombah in niti v pritožbi ni navajal, da bi bila ocenjena vrednost prenizka. Previsoko ocenjena vrednost pa že na načelni ravni ni v njegovo škodo.
S pavšalnimi in špekulativnimi navedbami in dokazi zagovornik ne more uspeti, zlasti ker gre za povsem nepovezana dogodka in ker je bila izpovedba oškodovanke glede dogajanja kritičnega dne ves čas skladna.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - ne bis in idem - krivdorek - postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji - narok za izrek kazenske sankcije - navzočnost obdolženca - sojenje v nenavzočnosti - pravica do izjave - pravica do zaslišanja obremenilne priče - privilegij pridruženja
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ponovno odločilo o krivdi obtoženih A. A. in B. B. zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, zaradi česar je na opisan način zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem), saj je bilo zoper oba obtoženca v odločbi o krivdi in pravni opredelitvi (ter odločbi o stroških prejšnjega postopka) že pravnomočno razsojeno z odločitvijo pritožbenega sodišča.
Izpovedba oškodovanke ni odločilni dokaz, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve in zaključek glede izrečene kazenske sankcije. Vendarle pa je sodišče prve stopnje v določeni meri v tem delu upoštevalo obtoženčev odnos do oškodovanke po storitvi kaznivega dejanja, ki pa je dokazno nepodprt, saj gre zgolj za navedbo oškodovanke, ki je sodišče prve stopnje ni dodatno preverjalo, niti ni obtožencu dalo možnosti, da se o tej izpovedbi izjavi, zato navedena okoliščina ne bi smela vplivati na izbiro in odmero kazenske sankcije.
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 23, 23/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 23.
Po oceni pritožbenega sodišča je bil v konkretnem primeru dogovor o pristojnosti veljavno sklenjen, saj je bil vsebovan v splošnih pogojih, na katere pisno sklenjena pogodba izrecno napotuje z navedbo hiperbesedilne povezave na spletno mesto, ob dostopu na katero se je mogoče gospodarskemu subjektu pred podpisom (pisno potrditvijo) pogodbe seznaniti z navedenimi splošnimi pogoji (jih prenesti ali jih natisniti). V tej zvezi ni nobene potrebe, da bi bila stranka (ki je gospodarski subjekt), proti kateri se dogovor o pristojnosti slovenskega sodišča uveljavlja, izrecno opozorjena na obstoj prorogacijske klavzule v splošnih pogojih.
izostanek stranke z naroka - opravičilo izostanka z naroka - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - pravica do izjave stranke
Iz povzetih razlogov, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema, izhaja, da toženka svojega oziroma izostanka svoje zakonite zastopnice v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP, iz katerega izhaja, da lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, zaradi česar je vabljenemu onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora biti opravičilu predloženo ustrezno zdravniško potrdilo, ni ustrezno opravičila. Iz pravočasnega opravičila toženke z dne 6. 11. 2023 (e - sporočilo) sicer izhaja, da zakonite zastopnice ne bo, ker je odsotna, ni pa naveden razlog zatrjevane nenačrtovane in nepredvidene odsotnosti, ki bi jo onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00073298
ZPND člen 21, 21/1, 22a, 22a/4, 22a/5, 22c, 22d, 22d/3, 22f, 22f/1, 22f/2, 23, 23/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 343, 343/1, 343/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1.
izvršilni postopek - nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlog za odlog izvršbe - pravočasnost pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe
Glede na namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini in samo naravo odločanja v postopku po tem zakonu bi odlog izvršbe izničil učinek sprejete odločitve po tem zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00074702
OZ člen 125, 125/1, 631, 648. ZPP člen 8, 285, 339, 339/1.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - relativnost pogodbenega razmerja - izpolnitveni zahtevek - višina zahtevka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč je zgolj omiljeno in je namenjeno temu, da se prepreči izdaja sodbe presenečenja in se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu trditvenemu ali dokaznemu bremenu ne zadosti, ampak le tedaj, ko stranka, glede na konkretne okoliščine primera, ob zadostni skrbnosti upravičeno meni, da mu je zadostila.
ZFPPIPP člen 234, 234/1, 234/3. ZPP člen 3. URS člen 25.
sklep o začetku stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - zloraba pravice - izpodbijanje domneve insolventnosti - pritožba upnika - pravni interes za pritožbo upnika stečajnega dolžnika - ustavna pravica do pravnega sredstva
Smisel pravice do pravnega sredstva, ki jo Ustava RS zagotavlja v 25. členu, ni le v tem, da posamezniku to pravico zagotavlja, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice. To pa je upniku zagotovljeno v stečajnem postopku, ki je začet na podlagi domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP.
Zato, in ker je s sklepom o začetku stečajnega postopka poseženo v pravni položaj dolžnika ne pa tudi upnika, določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, ki upniku ne daje možnosti izpodbijanja domneve insolventnosti, ne pomeni posega v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da upnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki se je začel na predlog dolžnika.
Vendar pa je na podlagi zgoraj navedenega mogoče zaključiti, da upniki, ki menijo, da dolžnik ni insolventen, ne morejo preprečiti stečajnega postopka, ki je začet na podlagi domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, niti s trditvami, da je odločitev o prenehanju družbe v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00075531
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 58.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - podredni zahtevek - dokazna ocena - odplačilo kredita - prodajna pogodba - konvalidacija ustne pogodbe - pogoji za konvalidacijo - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
Pogoj izvršene pogodbe pomeni, da zakon ob hkratni predpostavki, da gre za prepoved manjšega pomena, ne jemlje učinkov tistim pravnim poslom, ki so s svojo realizacijo že učinkovali. Konvalidacija zato ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.
V predmetni zadevi pogoji za konvalidacijo niso izpolnjeni, saj toženka svoje obveznosti ni v ničemer izpolnila in tako ni izpolnjen pogoj za veljavnost pogodbe, ki ji manjka oblika. Povedano še drugače, ker stranki v celoti oziroma vsaj v pretežnem delu svojih pogodbenih obveznosti nista izpolnili, ni moč šteti, da je sporna ustna prodajna pogodba konvalidirala.
navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Za presojo pravočasnosti novih trditev in dokaznih predlogov v ponovljenem sojenju se uporabljajo pravila iz 362. člena ZPP. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da te navedbe in predlagani dokazi, niso podaljšale oziroma zavlekle postopka. Okoliščina, ali bi njihovo upoštevanje oziroma izvedba dokazov zavlekla reševanje spora, ni pomembna, saj ne predstavlja izjeme od pravil prekluzije (tako kot to velja na podlagi 286. člena ZPP za prvotni postopek). Možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v ponovnem sojenju je po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP namreč pogojena le s tem, da stranka tega brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla storiti.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 324, 324/3, 343, 343/4, 346.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izrek sklepa - vsebina izreka sklepa - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sama nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da se strinja z izrekom sklepa v delu, kjer se navaja, da se postopek za njeno postavitev pod skrbništvo ne bo uvedel. Tako s pritožbo ne more zase doseči ugodnejše odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (346. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V izrek sklepa pa sicer sodi le odločitev o ugoditvi ali zavrnitvi zahtevkov oziroma predlogov (tretji odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ne pa tudi vsa zatrjevana dejstva, ki jih navaja pritožnica v pritožbi.