odstop terjatve v zavarovanje - poroštvo - odgovornost za izterljivost - bodoče terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranja
Res je sodišče prve stopnje navedlo, da morajo biti terjatve, za katere porok odgovarja, identificirane, vendar pa je v 11. točki obrazložitve jasno navedlo, da so bile te v poroštveni pogodbi dovolj identificirane, upoštevajoč tudi položaj toženca kot poroka, ki je bil ob odstopu terjatev zakoniti zastopnik toženke in je bil tudi oseba, ki je v imenu toženke opravila vsa dejanja toženke v zvezi z odstopom terjatev. Prav tako iz 8. člena točke b) pogodbe jasno izhaja, da se je toženec kot porok zavezal izpolniti vse obveznosti tako toženke kot Prodajalca kot tudi Dolžnika v zvezi s to pogodbo, obveznosti Prodajalca pa so se nanašale tudi na bodoče, torej še ne obstoječe terjatve, ki bi bile odstopljene.
Tudi če bi bila glede bodočih terjatev (terjatev toženke do A. d.o.o. na dan sklenitve pogodbe še ni obstajala) poroštvena izjava podana le glede odgovornosti toženke za izterljivost terjatev, pa je pomembno to, da odgovornost za izterljivost terjatev po 424. členu OZ vsebinsko pomeni zavezo, da bo prevzemnik terjatve terjatev lahko izterjal od dolžnika.
Tožnica je izterjavo poskusila doseči, saj je dosegla pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine do dolžnika te terjatve, vendar je izkazano (to niti ni sporno), da z izvršbo ni uspela, družba (dolžnik) je bila v posledici zaključka stečajnega postopka, v katerem ni prišlo do razdelitve upnikom, izbrisana iz sodnega registra. Zato tožnici ni mogoče očitati, da bi morala hkrati, da bi dosegla pretrganje zastaranja, zahtevek pred sodiščem naperiti tudi zoper toženko, da bi dosegla pretrganje zastaranja tudi zoper njo. Tako ravnanje bi bilo tudi neposlovno in nelogično ter takega kopičenja zahtevkov pred sodiščem od nje ni mogoče zahtevati. S pravnomočnim izvršilnim naslovom je dosegla tudi izkaz o obstoju terjatev, le izterjati je ni mogla zaradi pomanjkanja sredstev na strani dolžnika terjatve.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - obstoj skupnega premoženja - presoja sklepčnosti - aktiva in pasiva premoženja - ugotovitev obstoja terjatve - osebni stečaj - pomanjkanje pravnega interesa - neizkazano prikrajšanje - pravica do pravnega sredstva - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - poizvedbe sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničin zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni sklepčen, saj deležev na premoženju, ki ga ni, ni mogoče ugotavljati. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato ta del zahtevka zavrnilo iz napačnih razlogov. Zavrniti bi ga moralo zato, ker iz trditve, da skupnega premoženja pravdnih strank ni, ni mogoče izpeljati materialno pravne posledice, da deleža pravdnih strank na tem neobstoječem skupnem premoženju obstajata. Izvajanje dokaznega postopka glede tega dela zahtevka zato ni bilo potrebno.
ZPP člen 140, 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 325, 325/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - vročitev v hišni predalčnik - navadna vročitev - predlog za dopolnitev sodbe - prepozen predlog - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče RS je v odločbi III Ips 1/2020 zavzelo stališče, da med pisanja, za katera ZPP predvideva osebno vročitev, spadajo zgolj tožba, sodba sodišča prve stopnje, sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse in vabilo. Ob tem je pojasnilo, da je določbo treba razlagati tako, da se navedba izrednega pravnega sredstva nanaša na vložitev tega pravnega sredstva samega in ne na odločbo, zoper katero je izredno pravno sredstvo dovoljeno. Za odstop od te uveljavljene sodne prakse, ki ji vrhovno sodišče dosledno sledi tudi pri presoji pravočasnosti predlogov za dopustitev revizije in je podprta s pravno teorijo, pritožba ne ponudi utemeljenega razloga. Pritožbeno sodišče zato ne more pritrditi nasprotnim pritožbenim navedbam o drugačni jezikovni razlagi prvega odstavka 142. člena ZPP.
obnova sodnega postopka - postopek ureditve meje - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - nepravdni postopek ureditve meje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritožnikova parcela v času urejanja meje ni mejila na parceli predlagateljev in nasprotne udeleženke. Pritožnik zato ni bil stranka postopka sodne ureditve meje po takrat veljavnem 132. členu ZNP in se neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev nezmožnosti sodelovanja v postopku.
Dejstvo, da se je s spremembo mejne linije v nepravdnem postopku zožala javna pot, do česar je prišlo z upoštevanjem katastrskih podatkov, sicer kaže na dejanski interes pritožnika za sodelovanje v postopku, ne utemeljuje pa njegovega pravnega interesa in mu ne zagotavlja položaja udeleženca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Tako kot pri vprašanju stvarnih pravic glede infrastrukturnih omrežij, je treba tudi pri posesti nad njimi izhajati iz dejstva, da sta tako spodnja kot zgornja postaja krožne kabinske žičnice s kabelsko kanalizacijo fizično in funkcionalno povezana in tako skupaj tvorijo novo celoto - novo sestavljeno stvar in imajo le kot sestavljena stvar gospodarsko vrednost in svojo namembnost.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3, 189, 196.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - dokončanje že začetih postopkov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - kraj prevzema in oddajanja otroka - začasna sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - izkoriščenje socialnih transferjev - neupoštevanje otroškega dodatka - preživet čas pri preživninskem zavezancu - vključitev otroka v vrtec - javni vrtec - brezplačna storitev - plačilo vrtca - začetek obveznosti za plačilo preživnine - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Tudi ko starša živita ločeno, velja pri presoji otrokove koristi načelno izhodišče, da mu je v največjo korist, če varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Pritrditi je zato treba udeležencu, da DZ kot prvenstveno rešitev uveljavlja skupno varstvo in vzgojo otrok. Določitev takšne oblike vzgoje in varstva lahko prepreči le ogrožanje otrokove koristi. Nedvomno je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta. Na dlani je tudi, da sodišče staršev k skupni vzgoji in varstvu ne more prisiliti. Siljenje k nenehnemu dogovarjanju, če starša tega ne želita ali nista zmožna, bi nasprotovalo otrokovi koristi in s tem narekovalo odločitev, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev.
Drži pritožbena trditev udeleženca, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete in da je toženec primeren oče in da mu glede starševstva ni kaj očitati. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo okoliščine, ki preprečujejo odločitev o skupni vzgoji in varstvu otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se otroke zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki izkazuje boljše starševske kapacitete, ima bolj stabilno osebnostno strukturo, poleg tega je bila primaren negovalec otrok, ter jim zna postavljati meje in poskrbeti za otroke materialno in čustveno.
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je menila, da je pri določanju obsega stikov najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev. Takšni stiki namreč potekajo redno in brez zapletov. Ni razloga, da bi se stike, ki se izvršujejo že dalj časa in na katere so se tako otroci kot udeleženca navadili, razširjalo.
Starša sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke. Ustaljena sodna praksa zato narekuje, da se zneski, prejeti iz socialnih transferjev, ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb ali da se upoštevajo neposredno za njihovo zadovoljevanje. To velja tako pri določitvi preživnine od sodne odločbe dalje, kot pri njeni določitvi od predloga do izdaje odločbe. Nasprotno stališče bi bilo v korist tistega preživninskega zavezanca, ki svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje tekoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076221
ZST-1 člen 14, 14/1. ZPP člen 76, 81, 100, 100/1, 208, 208/1, 339, 339/1.
smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - poziv dedičem k nadaljevanju postopka - pravni naslednik - napačna oznaka stranke - pooblastilo za zastopanje - kvalificirani pooblaščenec - sklep procesnega vodstva - zapisnik o naroku - obrazložitev sklepa - pravnomočen sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - taksna obveznost - taksna oprostitev - oprostitev plačila sodnih taks - osebna veljavnost
Dopustno je, da sodišče o nekaterih procesnih vprašanjih odloči s sklepom, ki ga vnese v zapisnik naroka. Tudi v takem primeru mora sodišče sklep obrazložiti in zapisati pravni pouk. Izjema je dopustna, kadar stranke na zapisnik izrecno izjavijo, da se odpovedujejo obrazložitvi sklepa in/ali pritožbi zoper sklep.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora sodišče v primeru strankine smrti čimprej v postopek pritegniti pravne naslednike, tako da se lahko postopek nadaljuje z živo osebo. Pokojnik ne more biti stranka postopka.
Taksna oprostitev je strogo osebna in se pravni naslednik tožnika na taksno oprostitev, ki je bila podeljena tožniku, ne more sklicevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073692
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 285c, 354, 354/1, 354/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravna opredelitev kaznivega dejanja - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - preizkus po uradni dolžnosti - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost
Ker sprejem priznanja krivde vodi v izrek obsodilne sodbe, je sodišče dolžno ugotavljati ustreznost pravne opredelitve dejanja v obtožbi, ko odloča o sprejemu priznanja krivde. Če oceni, da državni tožilec v obtožbi ni pravilno presodil, katera dejstva so pravno pomembna in katera ne, mora priznanje krivde zavrniti.
Pravna opredelitev dejanja je podvržena preizkusu sodišča, ki je-kljub priznanju krivde obtoženega-dolžno samo presoditi utemeljenost obtožbe z vidika možnih pravnih podlag.
Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil in ki se odraža v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil. Za toženčev pritožbeni uspeh ne zadostuje le sklicevanje, da obvestila pošte ni prejel, temveč bi za to dejstvo moral predložiti dokaze, ki bi izkaz v vročilnici ovrgli. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, temveč za izpodbijanje resničnosti podatkov iz javne listine, z navedbo prepričljivih in konkretnih okoliščin o razlogih za neprejem obvestila.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 26/2. ZVarD člen 4, 4/1.
najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - primeren čas za odpoved - odpovedni rok - diskriminacija - sodba presenečenja - pravica do izjave stranke
Sodišče druge stopnje izpostavlja dejstvo, da ZPSPP dejansko varuje najemnika, ko v najemnih pogodbah za nedoločen čas določa sodno odpoved (26. člen), hkrati pa, da odpovedni rok ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena). Enoletni odpovedni rok, ki je določen v ZPSPP kot v specialnem predpisu je dejansko obdobje, namenjeno temu, da najemnik svoje poslovanje uredi na drug način, torej, da v tem času svoje poslovanje glede na to, da mu je najemno razmerje odpovedano, temu primerno prilagodi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074804
ZKP člen 83, 218, 234, 234/1, 248, 252, 252/1. KZ-1 člen 116, 116-4. URS člen 22, 29.
izločitev dokazov - doktrina neizogibnega odkritja - pravica do obrambe - dokaz z izvedencem - strokovno mnenje - izvedena priča - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - prištevnost - kaznivo dejanje umora - nizkotni nagibi - umor iz nizkotnih nagibov - odmera kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Četudi obtoženec ključev ne bi izročil, je zanesljivo in z gotovostjo mogoče zaključiti, da bi policija nadaljevala s preverjanjem in preiskovanjem v začrtani smeri na podlagi samoprijave obtoženca (da je v stanovanju ubil svojo ženo), torej z vstopom v stanovanje, saj je bilo potrebno preveriti okoliščine, ki so kazale na smrt določene osebe in bi policisti nedvomno (tudi z uporabo sile) nujno vstopili v stanovanje in preverili te okoliščine. To pa tudi pomeni, da bi do istih dokazov, vključno z najdbo trupla, policisti neizogibno in po neodvisni poti prišli tudi, če obtoženi ključev ne bi izročil, in torej vzročna zveza med postopanjem policistov in v nadaljevanju pridobljenimi podatki in dokazi ni bila odločilna.
S tem, ko sodišče prve stopnje obrambi ni dopustilo, da bi s pomočjo strokovnjaka vnesla dvom v dokaz z izvedenstvom med samim izvajanjem dokaza, saj ji je bila na glavni obravnavi dne 13. 2. 2023 v celoti onemogočena pomoč strokovnjaka pri izvedbi dokaza z izvedencem, je kršilo obtoženčevo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS. Ni dvoma, da je učinkovita pomoč strokovnjaka zagotovljena, ko se ta sprejme kot pomočnik obrambe in lahko "kot usta obrambe" sodeluje v določenih fazah postopka, torej zaslišuje izvedenca ali ob njegovem zaslišanju obrambi nudi neposredno pomoč v tej smeri. Če obtožencu v kazenskem postopku, v katerem se ugotavlja njegova odgovornost za očitano mu kaznivo dejanje, nista zagotovljeni možnost izjavljanja o celotnem procesnem gradivu in možnost primernega sodelovanja v dokaznem postopku, je nedopustno poseženo v njegovo pravico do obrambe.
Predstavljeno po oceni sodišča druge stopnje nedvomno predstavlja nizkotne nagibe, ki so povsem primerljivi s tistimi, ki so primeroma navedeni v zakonski določbi, saj je moč dejstvo, da si storilec partnerja lasti kot objekt, si ga popolnoma podredi in mu omeji stike z drugimi ljudmi, je do njega fizično nasilen in mu že prej grozi, da živ iz hiše ne bo prišel, ko pa partner vendarle najde odločenost in pogum, da odide in to predstavi storilcu, le tega raje ubije, kot da bi mu pustil, da odide, oceniti kot posebno zavržno. Vsak človek ima namreč glede na splošno sprejete moralne pa tudi pravne vrednote pravico, da živi svobodno življenje na način, ki si ga izbere sam, torej tudi v smislu s kom želi ali ne želi živeti.
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - nepreklicnost dedne izjave - zapisnik o sodni poravnavi - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vsebina sklepa o dedovanju- dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.
poškodbe nastale v prometni nesreči - odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - obseg poškodb - poškodovanje otrok v prometni nezgodi - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - trajne posledice poškodb - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Glede na ugotovljeni obseg poškodb, neugoden potek zdravljenja, bolečinska obdobja in nevšečnosti med zdravljenjem (predvsem oba zapleta, ki sta imela pomemben vpliv na trajanje zdravljenja in trajanje oziroma intenzivnost bolečin), v povezavi z dejstvom, da je oškodovanec otrok (torej poudarjeno senzibilen oškodovanec), se pritožba utemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za dodatnih 3.000 EUR.
Pri presoji odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti se mora sodišče opreti na objektivna in subjektivna merila (spremembe v zunanjosti in njihova opaznost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca ter vpliv spremenjene zunanjosti na oškodovančevo psihično počutje).
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - ogrožanje lastnega zdravja - samomorilnost - obstoj duševne motnje
Sodišče prve stopnje je na podlagi osebnega pregleda nasprotnega udeleženca, izpovedbe medicinske sestre ter izvedenke pravilno zaključilo, da so pri nasprotnem udeležencu podani vsi pogoji za zadržanje v SVZ na podlagi 74. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00076214
ZPP člen 8, 154, 154/1, 186. SPZ člen 89, 89/2, 90.
določitev nujne poti - nujna pot - dostop do javne poti - načelo najmanjše obremenitve - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - spremenjene okoliščine - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izvršljivost sklepa - dokazna ocena - ogled na kraju samem - upravni postopek - poseg v lastninsko pravico - zaznamba črne gradnje - višina denarnega nadomestila za nujno pot - stavbna pravica
Bistveno za določitev konkretne nujne poti je, da pravica in dejanska možnost prehajanja mostu trenutno obstoji ter da sodišče o tem odloča po stanju ob koncu postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074565
KZ-1 člen 211, 228. ZKP člen 105, 105/2. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 227/2, 383, 383/1, 383/2, 383/2-1.
goljufija - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - osebni stečaj - načelo koncentracije - napotitev na pravdo
Pritožnik upravičeno opozarja na t. i. načelo koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP, ki sporoča, da lahko upniki svoje zahtevke za izpolnitev obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (obtoženčeve obveznosti do oškodovancev so nastale pred 8. 4. 2016), v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (kar tu ni). V kontekstu odločanja o premoženjskopravnih zahtevkih v t. i. adhezijskem postopku, ki po svoji vsebini pomeni pritegnitev pravde h kazenskemu postopku, pa je bistveno, da dokler teče postopek osebnega stečaja (tj. ne glede na to, ali je upnik v tem postopku prijavil svojo terjatev ali ne), vložitev tožbe na plačilo terjatve (smiselno enako uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka) v "vzporednem" pravdnem (ali adhezijskem) postopku ni dopustna. To pa v adhezijskem postopku ne more imeti drug(ačn)e posledice, kot je napotitev vseh oškodovancev z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP že iz tega razloga, torej tudi tistih, ki jim je sodišče prve stopnje premoženjskopravne zahtevke (deloma ali v celoti) priznalo.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - spor o stvarni pravici - prenehanje hipoteke
Čeprav je objekt izjave volje (zemljiškoknjižno dovolilo), ki jo želi tožnica izposlovati z zahtevkom, res nepremičnina, to ne pomeni, da gre za stvarnopravni spor (za spor o obstoju, prenehanju ali spremembi stvarnih pravic oziroma za spor o njihovem varstvu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 154. člena SPZ) in ne že z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema prevoznega sredstva - obligatorni odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov
Že sam zakonodajalec je smatral oziroma ocenil, da pri kaznivem dejanju po 308. členu KZ-1, glede na okoliščine, naravo in težo storilčevega protipravnega ravnanja, obstaja tako velika stopnja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, da to terja obligatoren odvzem za kaznivo dejanje uporabljenega prevoznega sredstva, pod pogojem, da je storilčeva last. Namen novega, osmega odstavka 308. člena KZ-1 , ki je bil vnešen z novelo KZ-1I, je onemogočiti nadaljnje izvrševanje tega kaznivega dejanja, poleg tega pa tudi odvzem predmetov, ki so uporabljeni za izvršitev kaznivega dejanja, kar je eden od ustavno sprejemljivih posegov v lastninsko pravico. Gre torej za (stvarni) varnostni ukrep, s katerim se storilcu (legitimno) odvzame pravica razpolaganja s prevoznim sredstvom, ki ga je uporabil pri storitvi predmetnega kaznivega dejanja.
Pri presoji pogojev za izrek varnostnega ukrepa po določbi osmega odstavka 308. člena KZ-1, ne igra relevantne vloge v tem postopku ugotovljena in tudi s strani pritožnice problematizirana okoliščina, da je bilo pri očitanem kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (ki ga je dokazano storil obtoženec), uporabljeno osebno vozilo, ki ni v izključni lasti obtoženca, ampak predstavlja skupno premoženje obtoženca in njegove žene. To z drugimi besedami pomeni "zgolj" to, da gre za prevozno sredstvo, ki je v (so)lasti obtoženca in njegove žene brez razdeljenih deležev, kar pa po oceni pritožbenega sodišča, tudi z vidika obtoženčevih razpolagalnih upravičenj, ne predstavlja situacije, v kateri izrek varnostnega ukrepa (glede na zakonsko dikcijo "storilčeva last") ne bi bil mogoč. Drugačna razlaga bi bila po oceni sodišča druge stopnje v nasprotju z namenom zakonodajalca in tudi v nasprotju s ciljem oziroma smotrom, ki ga varnostni ukrep zasleduje; torej z odvzemom prevoznega sredstva, na katerem storilec (vsled legitimnega posega države) nima več razpolagalne pravice, preprečiti nevarnost ponavljanja (istovrstnih) kaznivih dejanj.