ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073785
ZARSS člen 15, 15/2. ZNP-1 člen 22, 42. ZPP člen 190, 205, 205/1, 205/1-6.
alternativno reševanje sporov - mediacija - soglasje strank - prekinitev zaradi postopka mediacije - prekinitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka - postopek za ureditev meje - sprememba lastništva nepremičnine
Prekinitev zaradi postopka alternativnega reševanja sporov lahko traja najdlje tri mesece. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu. To pomeni, da mora sodišče postopek po izteku roka v vsakem primeru nadaljevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073455
ZPND člen 3, 3/6, 19, 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izročilna pogodba - ukrepi po zpnd - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - spor o stvarni pravici - prenehanje hipoteke
Čeprav je objekt izjave volje (zemljiškoknjižno dovolilo), ki jo želi tožnica izposlovati z zahtevkom, res nepremičnina, to ne pomeni, da gre za stvarnopravni spor (za spor o obstoju, prenehanju ali spremembi stvarnih pravic oziroma za spor o njihovem varstvu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 154. člena SPZ) in ne že z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila.
ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - zavrnitev zahtevka - lastninsko preoblikovanje - pravica uporabe - ni izkazano - odkup stanovanja po SZ - podstrešje
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi tožnica, če bi bila pravna naslednica družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja, imela možnost doseči vpis nasledstva v zemljiško knjigo v zemljiškoknjižnem postopku po določbah ZZK-1. Tožnica ne zatrjuje, da bi originalno pridobila lastninsko pravico na stanovanju (enako ne, da bi lastninsko pravico pridobila s pravnim poslom ali z odločbo sodišča ali upravnega organa), zato tožbeni zahtevek že iz teh razlogov ni utemeljen.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 392, 392/7, 397, 397/2.
razveljavitev sodbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - pravnomočna obtožnica - priporni razlog begosumnosti - nujnost in sorazmernost ukrepa
Na podlagi sedmega odstavka 392. člena ZKP mora sodišče druge stopnje v primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani ali pa pripor odpraviti.
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo razveljavilo, vendar to ne pomeni, da utemeljen sum, da sta obtoženca storila očitano kaznivo dejanje ni več podan. Pri tem je treba izhajati iz pravnomočne obtožnice, ki to stopnjo suma potrjuje in bo podlaga za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 397. člena ZKP). Izvedeni dokazi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje niso ovrgli osnovne predpostavke za pripor.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - sum spolne zlorabe - tek kazenskega postopka - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki z mladoletnim otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - restriktiven pristop - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - psihična obremenitev otroka - razveljavitev sklepa
Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. Družinski zakonik pojma ogroženosti ne definira natanko; gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ogroženost presojalo predvsem z vidika, ali je trenutno poskrbljeno, da mladoletna A. A. ne pride v stik z B. B. in kakšno je bivalno okolje, kjer trenutno prebiva. Spregledalo pa je možno ogroženost iz naslova psihične stiske, v kateri se je verjetno znašla mladoletna A. A.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074055
KZ-1 člen 53, 53/2, 57, 57/1, 57/2, 58, 194, 194/1. ZKP člen 194, 194/3.
neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - dolžnost plačevanja preživnine - preizkusna doba - pritožba državnega tožilca
Prvostopenjsko sodišče je z razumnim, sprejemljivim in zadostnim razlogovanjem razmejilo inkriminirano obdobje na čas, ko je bil obdolženi objektivno zmožen rednega dajanja preživnine za svoje otroke A. A., B. B. in C. C., od časa, ko plačila preživnine zanje objektivno ni bil zmožen.
Sodišče prve stopnje je v točkah 8 in 9 obrazložitve izpodbijane sodbe sprejelo zakonite in pravilne zaključke, ki jih je glede na ugotovljeno nedoločnost obtožbenega očitka, prepoznano v tem, da ni jasne in določne opredelitve, koliko je po posameznih uskladitvah in za kakšen čas znotraj inkriminiranega obdobja preživnina za posameznega otroka znašala, ustrezno in smiselno pojasnilo.
oškodovanec kot tožilec - oškodovanec kot priča - domneva umika predloga za pregon
Splošno pooblastilo po drugem odstavku 76. člena OZ opravičuje pooblaščenca za zastopanje naročnika pri vseh pravnih poslih, ki spadajo v redno poslovanje naročnika. Vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo zagotovo sodi v sklop procesnih dejanj, ki jih na podlagi pooblastila za zastopanje v kazenskem postopku, lahko namesto oškodovanca opravi pooblaščenec, ki tudi sicer lahko opravlja vsa procesna dejanja namesto pooblastitelja, razen tistih, ki so vezana na njegovo osebnost, kot npr. zaslišanje oškodovanca kot priče.
Le v primeru, če je oškodovanec vabljen na zaslišanje kot priča in se vabilu neopravičeno ne odzove, je mogoče uporabiti domnevo o umiku predloga za pregon.
Ker oškodovanec ni bil vabljen kot priča, bi mu moralo sodišče dati pravni pouk le po četrtem odstavku 288. člena ZKP, ki določa, da mora v primeru, če državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne in da se v primeru, če oškodovanec ni navzoč na glavni obravnavi, šteje, da ne namerava nadaljevati pregona.
Oškodovanec ima v kazenskem postopku lahko dvojno vlogo, ker je hkrati procesni subjekt in priča. Le če je oškodovanec vabljen kot priča, pa na glavno obravnavno ne pride in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je bil predlog za pregon umaknjen.
ZP-1 člen 19a, 19a/3, 192c, 192c/9, 202, 202/8. ZPro člen 24, 48. ZVrt člen 21.
delo v splošno korist - nepodaljšljiv rok - nadomestni zapor
Rok šestih mesecev, v katerem mora biti skladno s tretjim odstavkom 19.a člena ZP-1 opravljeno delo v splošno korist, je nepodaljšljiv (neprolongacijski) zakonski rok. ZP-1 ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi bilo mogoče končni rok za opravo dela v splošno korist podaljšati. Tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) oziroma Zakon o probaciji (ZPro), po katerih ob upoštevanju osmega odstavka 202. člena ZP-1 in 48. člena ZPro probacijska enota izvrši sklep o odreditvi dela v splošno korist, določb o podaljšanju roka za opravo tega dela nimata. 24. člen ZPro omogoča le odložitev izvrševanja dela v splošno korist, ki jo lahko oseba iz opravičljivih razlogov predlaga v treh dneh od pravnomočnosti sklepa, česar storilec v obravnavani zadevi ni storil. Tudi če bi ocenilo, da so storilčeve navedbe o nezmožnosti oprave dela v splošno korist utemeljene, sodišče prve stopnje torej ne bi imelo zakonske podlage za podaljšanje roka za opravo tega dela, glede na to, da je že v osnovi storilcu določilo najdaljši zakonsko dovoljen rok, v katerem mora biti delo v splošno korist opravljeno, storilec pa za odložitev izvrševanja tega dela ni zaprosil.
Dejstvo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v storilčevi sferi, namreč lahko pomeni, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bil sorazmeren in pravičen ukrep. Seveda pa mora biti v tem primeru onkraj razumnega dvoma izkazano, da celotna ali delna neizvršitev dela v splošno korist ni posledica storilčevega izmikanja, zavestne in hotene neoprave dela ali drugačnega kršenja obveznosti v zvezi z delom v splošno korist. Storilec, ki se želi z delom v splošno korist izogniti nadomestnemu zaporu, mora k temu delu pristopiti resno, odgovorno in proaktivno, in temu prilagoditi tudi svoje zasebne interese.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - ogrožanje lastnega zdravja - samomorilnost - obstoj duševne motnje
Sodišče prve stopnje je na podlagi osebnega pregleda nasprotnega udeleženca, izpovedbe medicinske sestre ter izvedenke pravilno zaključilo, da so pri nasprotnem udeležencu podani vsi pogoji za zadržanje v SVZ na podlagi 74. člena ZDZdr.
poškodbe nastale v prometni nesreči - odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - obseg poškodb - poškodovanje otrok v prometni nezgodi - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - trajne posledice poškodb - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Glede na ugotovljeni obseg poškodb, neugoden potek zdravljenja, bolečinska obdobja in nevšečnosti med zdravljenjem (predvsem oba zapleta, ki sta imela pomemben vpliv na trajanje zdravljenja in trajanje oziroma intenzivnost bolečin), v povezavi z dejstvom, da je oškodovanec otrok (torej poudarjeno senzibilen oškodovanec), se pritožba utemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem za dodatnih 3.000 EUR.
Pri presoji odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti se mora sodišče opreti na objektivna in subjektivna merila (spremembe v zunanjosti in njihova opaznost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca ter vpliv spremenjene zunanjosti na oškodovančevo psihično počutje).
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - nepreklicnost dedne izjave - zapisnik o sodni poravnavi - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vsebina sklepa o dedovanju- dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.
Ker se domet privilegija zoper samoobtožbo razteza tudi na izročitev predmetov na poziv policije, je šteti, da če je bil osumljencu pred pozivom na izročitev predmetov dan pouk o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ta obsega tudi pouk o privilegiju zoper samoobtožbo in o posledicah svojega ravnanja, tudi v zvezi s pozivom na izročitev predmetov, in če njegova izročitev predmetov ni posledica izrabljanja njegove nevednosti, presenečenosti ali prestrašenosti ob stiku z organi pregona, ampak je bila izročitev predmetov posledica njegovega voljnega, aktivnega in prostovoljnega ravnanja, je v takem primeru po presoji pritožbenega sodišča tudi zaseg predmetov zakonit.
Izpovedbi policistov dopolnjujeta oziroma vplivata na dokazno moč listin, ki sta bili sodišču prve stopnje relevantni za oceno ali je bil osumljeni pred pozivom na izročitev predmetov poučen o pravicah po določbi četrtega odstavka 148. člena ZKP, saj je sicer zaslišanje prič na predobravnavnem naroku v zvezi s predlogi obrambe za izločitev dokazov popolnoma brez pomena in zgolj forma, ki ne služi pravilni presoji ekskluzijskega zahtevka.
Taksna obveznost nastane takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka 5. člena ZST-1). V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev (drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način izvajanja stikov - prisotnost tretje osebe ob stiku
Pritožba ne pojasni, v čem naj bi prisotnost predlagateljeve partnerke deklico ogrožala. Iz mnenja CSD izhaja, da je oče sposoben stike z deklico izvajati samostojno; ima ustrezne starševske kapacitete in bo znal v času stika poskrbeti za deklico in varovati njene koristi. Z ničemer ni izkazano, da bi bila deklica ob stikih z očetom ogrožena na način, ki bi narekoval posebno omejevanje stikov oz. določitev načina izvajanja stikov (omejitev prisotnosti tretjih oseb ali drugačen poseg v stike med deklico in očetom).
sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve - dopolnitev sklepa - predmet zavarovanja - zavrnitev predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - neznatna škoda - posebne okoliščine
Sodna praksa je povsem enotna, da v primeru, ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma ni mogoče govoriti o neznatni škodi, saj gre za poseg v ustavno varovano zasebno lastnino. Kljub navedenemu bi lahko šlo za neznatno škodo, vendar le, če bi tožeča stranka to utemeljila s posebnimi okoliščinami primera, česar pa ni storila. Tudi okoliščina, na katero se sklicuje, in sicer, da je bila pri nepremičnini vknjižena hipoteka, zaradi česar dodatna obremenitev ne bi v ničemer prispevala k že sedaj oviranemu izvrševanju lastninskih upravičenj, ne predstavlja situacije, v kateri bi lahko zgolj zaradi tega dejstva govorili o neznatni škodi. Obstoj hipoteke kot tak ne zožuje lastninskih upravičenj tožene stranke na nepremičnini. Lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.
Sklep o zavrnitvi predloga za združitev postopka se namreč ne more izpodbijati niti s posebno pritožbo niti v pritožbi zoper sodbo, ampak je sodbo mogoče izpodbijati 1) zaradi absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 371. člena ZKP le v primeru, če je sodišče sprejelo sklep o združitvi postopka, s katerim so bile kršene določbe o stvarni pristojnosti in 2) zaradi relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 371. člena ZKP.
Višje sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče v dokazni oceni namreč ni omejeno z nobenimi formalnimi pravili, ocena izvedenih dokazov, iz katerih ni mogoče sklepati na odločilna dejstva, pa ne sodi v razloge sodbe. Struktura (način) obrazložitve dokazne ocene (tudi) izpovedb prič je fenomen, katerega oblike procesni zakon ne predpisuje, zato samo po sebi ni problematično, če sodišče izpovedbe prič, ki izpovedujejo o istih pravnorelevantnih okoliščinah, dokazno oceni kot celoto in prič, ki so določljive, ne izpostavlja poimensko.
Iz razumljive obrazložitve, podprte s tehtnimi argumenti, izhaja, da se je sodišče prve stopnje v dokazanost inkriminiranega dogajanja prepričalo predvsem na podlagi v bistvenem skladnih izpovedbah oškodovank, priče A. A. in priče B. B., ki so grožnje neposredno slišale oziroma videle.
Povsem logično in življenjsko izkustveno je, da sta oškodovanki šele naslednji dan, ko sta se že pomirili, podali zoper obdolženca predlog za pregon. To pa jima nenazadnje omogoča tudi 52. člen ZKP, ki določa, da je potrebno predlog za pregon vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
Pritožba prezre, da so navedene priče najprej res posplošeno izpovedale oziroma ni bilo natančno razmejeno, kaj pojmujejo kot dvorišče, brežino in spodnjo cesto, vendar je sodišče prve stopnje njihove vrzeli odpravilo s tem, ko je opravilo ogled na kraju samem, kjer pa je bilo kot nedvomno - tako s strani prič kot obdolženca - ugotovljeno, da se je obravnavani dogodek izvršil na cesti, ki vodi mimo stanovanjske hiše na naslovu C., v bližini mostu čez reko Dravinjo.
obnova kazenskega postopka - pristojnost za odločanje o zahtevi za obnovo - funkcionalna pristojnost - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep najprej preizkusilo po uradni dolžnosti, skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP. Preizkusilo je, ali je sodišče prve stopnje, ki je odločalo v obravnavani zadevi bilo stvarno pristojno za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma, ali je sklep izdal upravičen organ. Preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep izdala sodnica Okrajnega sodišča na Ptuju A. A., ki je v obravnavani zadevi izdala tudi že sodbo v imenu ljudstva, zoper katero je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za obnovo postopka. Ker v skladu s tretjim odstavkom 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku, je pritožbeno sodišče, ne da bi se spuščalo v vsebino izpodbijanega sklepa, moralo po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljaviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073664
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - zdravstvene težave - preuranjen sklep - razveljavitev sklepa
Glede na predloženo medicinsko dokumentacijo in navedbe, da se obsojenec trenutno nahaja v UKC, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča preuranjen. Prvostopno sodišče glede na podatke, ki izhajajo iz spisa in glede na navedbe v pritožbi namreč ni raziskalo, kaj konkretno je razlog za neopravo družbeno koristnega dela naloženega obsojencu. Glede na medicinsko dokumentacijo priloženo pritožbi pa bi bilo mogoče sklepati, da obsojenec dela v splošno korist dejansko ni opravil iz objektivnih razlogov, ker zaradi bolezni ni mogel delati. Navedeno bo prvostopno sodišče pred ponovnim odločanjem vsekakor moralo raziskati.
ZIZ člen 272/2-2. ZZK-1 člen 80, 81. ZNP-1 člen 156/3, 164.
regulacijska začasna odredba - nepravdni postopek - delitev nepremičnin
Zaradi narave nepravdnih postopkov že po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe. V upoštev pridejo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, ki začasno urejajo določeno pravno razmerje v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena in, ki jih urejajo določila ZIZ o začasnih odredbah v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97.
Za zaznambo postopka za delitev nepremičnin, ki se na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZNP-1 v zvezi z 164. členom ZNP-1 opravi v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet delitve, se po navedeni zakonski določbi smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.
Ker ima zaznamba postopka lastnosti zaznambe spora, to skladno z 80. in 81. členom ZZK-1 pomeni, da sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba postopka učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu te zaznambe. Slednje pa tako pomeni, da iz trditev, da bi lahko glede na izkazan namen predlagateljice prodati solastni delež na nepremičnini, ne izhaja nastanek težko nadomestljive škode.