ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4. ZGD-1 člen 636, 636/1, 638/, 638/1. ZPP člen 15, 339, 339/2-14, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - novela ZGD-1 - varstvo upnikov - prevzemna družba - trditveno in dokazno breme - razlogi za ugovor - delitev družbe - prevzem
Glede na prvi odstavek 636. člena ZGD-1 sta za obveznost upnikov odgovorna prvotni dolžnik (prenosna družba) in (novi) dolžnik (prevzemna družba) solidarno (pasivna legitimacija obeh). Upniki so predlogu za izvršbo, v katerem so se sklicevali na prehod terjatve na dolžnika v skladu s 24. členom ZIZ in 636. členom ZGD-1, (med drugim) priložili tudi notarski zapis Pogodbe o delitvi s prevzemom v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju I 322/2022 (izdanim na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 68/2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 21/2022), kar zadošča za zaključek, da je bila terjatev upnikov dodeljena dolžniku v skladu s prvim odstavkom 636. člena ZIZ in je prešla nanj v skladu s 24. členom ZIZ. S tem se je dokazno breme glede dejstva, da terjatev upnikov s Pogodbo o delitvi in prevzemu ni bila dodeljena dolžniku, prevalilo na dolžnika (ki ima za to vso potrebno dokumentacijo in listine, za razliko od upnikov), ki pa ga v ugovornem postopku ni zmogel in v ugovoru tudi ni izkazal, da bi bila njegova solidarna odgovornost omejena. V ugovoru je namreč v zvezi s tem le posplošeno navedel, da terjatev upnikov ni prešla na dolžnika, in še, da je prevzeto premoženje enako prevzetim obveznostim, zaradi česar ni podane njegove solidarne odgovornosti. Slednje pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na to, da ni uspel dokazati, da je solidarno odgovoren le do višine prevzetega premoženja, ni bistveno.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - nadomestna vročitev - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - vročanje fizični osebi
Nadomestna vročitev je predpisana, ker je realno pričakovati, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika. Takšna vročitev učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v prvem odstavku 140. člena ZPP. Za učinkovitost vročitve ni bistveno, ali je ta oseba pisanje dejansko predala naslovniku in kdaj je to storila. Okoliščina, da pisanje naslovniku ni bilo izročeno, pa je lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - poskus - pogojna obsodba - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški za izvedensko delo - lažna prijava škodnega dogodka - dejansko stanje - kazenska sankcija - sodna taksa
Na drugo trditev, da za kaznivo dejanje goljufije storilec ne more biti obtožen in obsojen, če je dejanje ostalo pri poskusu, pa je pritožbi odgovorilo že sodišče prve stopnje v točki 2 razlogov napadene sodbe. Pravilno je pojasnilo, da je poskus kaznivega dejanja kazniv v vseh tistih primerih, ko kaznovalni del norme vsebuje besedno zvezo "se kaznuje z zaporom do treh let", kar je primer tudi v obravnavani zadevi, ko je za obravnavano kaznivo dejanje kot najvišja določena kazen treh leta zapora.
vstop v pravdo - odstop terjatve (cesija) - cesija terjatve po vložitvi tožbe - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - privolitev pravdnih strank - sosporništvo na pasivni strani - enotno sosporništvo
Po drugem odstavku 190. člena ZPP lahko tisti, ki je pridobil pravico, o kateri teče pravda, vstopi v pravdo le, če v to privolita obe pravdni stranki.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 7, 7/1, 212.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - razpravno načelo
Ne drži pritožbeni očitek, da bi bilo dolžnikovo ravnanje lahko le predmet kazenskega postopka zoper dolžnika. Različna sodišča lahko obravnavajo isti dogodek, pri čemer pa se niti delovno niti stečajno sodišče ne izrekata o dolžnikovi kazenski odgovornosti, pač pa s stališča materialnega delovnega in stečajnega prava (zgoraj povzete generalne klavzule) ocenjujeta dovoljenost dolžnikovega ravnanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075994
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15. ZVZD-1 člen 5, 12.
nesreča pri delu - vmesna sodba - padec - nezatrjevana dejstva - nadzor delodajalca nad delavci - izključna odgovornost oškodovanca - protispisnost - sprememba izpodbijane sodbe
Odločilno je, da je tožnik sam pustil voziček na transportni poti in je po prihodu nazaj iz hladilnice prav na ta voziček stopil in se pri tem poškodoval. Posledično je treba zavrniti tožnikovo vztrajanje, da ni bilo na voljo nobenega vozička, zaradi česar je bil gajbici z mesom prisiljen nositi v rokah; za tak način dela se je sam odločil. Na odločitev ne vpliva tožnikovo zatrjevanje, da vozička po prihodu iz hladilnice ni videl zaradi gajbic, ki ju je nosil, saj je moral vedeti, da je voziček pustil pred hladilnico, za ročno prenašanje gajbic, ki naj bi mu zastirali pogled, pa se je sam odločil. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnik odločil voziček na transportni poti prestopiti in je pri tem nanj stopil ter padel.
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na nezatrjevana dejstva. Tožnik v postopku ni zatrjeval, da je prva toženka dopuščala neustrezna ravnanja glede ročnega prenašanja bremen in glede nepospravljanja vozičkov za prevoz mesa. V tožbi ni podal nobenih trditev v zvezi z opustitvijo nadzora, kot bistveno je namreč toženkama očital, da sam prostor pripravljalnice mesa ni bil dovolj velik, zlasti v obdobjih povečane prodaje mesa, ter da bi moral biti voziček, ki ni v uporabi, pospravljen.
Od prve toženke kot od delodajalke ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in tožniku daje navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi delo, ki ga je tožnik opravljal v času poškodbe (prenašanje oziroma prevažanje mesa iz hladilnice zaradi polnjenja vitrin).
URS člen 51. ZZVZZ člen 26, 44a, 44b, 44c. ZDSS-1 člen 62. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - odobritev zdravljenja - nujno zdravljenje
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici glede na njeno zdravstveno stanje in preostale okoliščine pravilno izdana napotnica za kirurški pregled za obravnavo "hitro". Takrat izkazane okoliščine o tožničinem zdravstvenem stanju niso zahtevale izdaje napotnice z drugačno stopnjo obravnave, ker maligna bolezen še ni bila dokazana niti ni bil postavljen sum nanjo.
Ključno je, da je bilo glede pravilnosti stopnje izdane napotnice treba izhajati iz presoje znanega zdravstvenega stanja ob izdaji napotnice za kirurški pregled, saj pri tožnici v trenutku izdaje napotnice ni bilo izkazane potrebe po urgentni obravnavi.
Ker ni dvoma, da je tožba vložena pravočasna in je k tožbi priložen izpodbijani posamični upravni akt, je izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje v zadevi. Ugotavljanje pravne koristi ali pravnega interesa za tožbo v obravnavanem primeru z ustavno pravnega vidika ni dopustno. Iz ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS izhaja, da se pravni interes za vložitev tožbe zoper dokončne upravne odločbe domneva. Z izpodbijano dokončno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika, kar pomeni, da je bila zanj izdana negativna odločba in je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih.
OZ člen 356, 365. ZOR člen 379, 388. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastaranje judikatne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe
V konkretnem primeru je tek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine I 20053/1999, vse do njegove pravnomočne ustavitve s sklepom z dne 9. 4. 2013, imel učinek pretrganja zastaranja, čeprav je bila ustavitev posledica upnikovega predloga za ustavitev izvršbe oziroma umika izvršilnega predloga. Upnik je namreč, že k predlogu za izvršbo, priložil vlogo svojega pravnega prednika z dne 28. 3. 2013, vloženo v izvršilnem postopku I 20053/1999, iz katere izhaja, da upnik ustavitve izvršbe I 20053/1999 ni predlagal iz razloga, ker bi se želel odpovedati pravnemu varstvu zoper dolžnika. Upnik je navedeno storil zato, ker se do tedaj ni uspel prisilno poplačati, glede na pridobljene podatke pa tudi ni bilo izgledov za poplačilo v bližnji prihodnosti ter bi vztrajanje pri izvršilnem postopku I 20053/1999 upniku povzročilo le dodatne stroške.
Predlog za ustavitev oziroma umik ni bil posledica upnikovega odreka pravnemu varstvu, pri čemer tudi ni bistveno, da za nezmožnost oprave izvršbe ni bil odgovoren dolžnik. Bistveno je, da se upnik z umikom ni imel namena odreči pravnemu varstvu.
ZDR-1 člen 144, 146, 148, 202. ZZDej člen 52a. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) točka 11. ZPP točka 7, 212, 214, 214/1, 214/2, 243, 286.
prikrajšanje pri plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - medicinska sestra - referenčno obdobje - veljavnost splošnega akta delodajalca - ožji obseg pravic - sklepčnost tožbe - dokazno breme - zadostna trditvena podlaga - postavitev drugega izvedenca - ugovor zastaranja - navajanje novih dejstev in dokazov
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno organizacijskemu navodilu kot splošnemu aktu toženke odreklo veljavo za sporno obdobje v delu, v katerem določa premična (nefiksna) referenčna obdobja (formalno določa le razporeditev delovnega časa, hkrati pa posega na področje plačila za delo), pri čemer je pravilno razlogovalo, da lahko splošni akt določa pravice in obveznosti le na način, da so za delavce ugodnejše, kot jih določa zakon (ali kolektivna pogodba), in da določitev referenčnih obdobij, kot je bila v organizacijskem navodilu toženke, ni ugodnejša (je v nasprotju s prisilnimi predpisi).
Sklepčnost tožbe (ne zahtevka) pomeni, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost zahtevka, kot ga postavi tožnik. Je neodvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, za katere ta skladno s 7. in 212. členom ZPP nosi trditveno in dokazno breme. Toženka še v pritožbi zamenjuje sklepčnost tožbe in utemeljenost zahtevka. Da je ur manj, kot zatrjuje tožnica, ker jih je določen delež izrabila znotraj (fiksnega) referenčnega obdobja, je ugovor toženke, za katerega je bila dolžna podati ustrezne navedbe in jih (po potrebi) dokazati. To ne pomeni, da bi šlo za obrnjeno (materialno) dokazno breme.
O obstoju utemeljenega suma se je sodišče prve stopnje stopnje utemeljeno sklicevalo na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih ta temelji. Niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma.
Obtožene, državljanke Poljske, ki ima v tujini prijavljeno stalno bivališče, kjer biva njena družina in trije mladoletni otroci, in je na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene osebne navezne okoliščine, saj nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega bivališča, nima niti dovoljenja za delo, družine, znancev, in nikakršnega premoženja, zato je nedvomno podan razlog njene begosumnosti.
V zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti je sodišče ugotovilo in razumno obrazložilo objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtožena s svojo kriminalno dejavnostjo, v primeru izpustitve na prostost, nadaljevala. Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženkine osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženkina brezposelnost, ter dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje in nepremičnega premoženja, razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženkina ponovitvena nevarnost izrazita.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih meja, pri čemer so obtoženko pri storitvi vodili premoženjski interesi, utemeljeno odtehta poseg v njeno ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer, ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep. Ukrep je tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00078427
ZZK-1 člen 90. ZIZ člen 167.
izbris izvedene pravice - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prisilna hipoteka - zaznamba izvršbe
Sicer velja, da se lahko hipotekarni upnik svoji hipoteki odpove, vendar je izbris prisilne hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe. Ta zaznamba predstavlja eno od izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe. Tega izvršilnega dejanja pa ni mogoče izbrisati zgolj na podlagi zasebne listine, kot je predlagala upnica v tej zadevi, brez vsake odločbe izvršilnega sodišča, ki bi dokazovala ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka.
prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlogi - neizvedba dokaznega predloga - pravica do izjave - pravica do obrambe - vnaprejšnja dokazna ocena
Drži sicer, da sodišču ni treba izvesti vseh s strani obdolženca predlaganih dokazov, vendar mora izvesti tiste, ki bi, če bi z njimi uspel, mogli ovreči odgovornost obdolženega za prekršek. Glede na to, da izvedenec identitete ni potrdil, ampak je le s sicer veliko verjetnostjo ugotovil, da gre za obdolženega, ni mogoče vnaprej izključiti vsake možnosti, da bi obdolženi s predlaganimi dokazi uspel. Sodišče prve stopnje bi jih zato moralo izvesti. Ker jih ni, je poseglo v obdolženčevo pravico do izjave in pravico do obrambe.
Ker je tožnikovemu zahtevku z izpodbijanima odločbama v upravnem postopku v celoti ugodeno, v socialnem sporu pred sodiščem svojega pravnega položaja ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe. V tem primeru ni moč govoriti, da je bila za tožnika izdana negativna dokončna odločba, oziroma da je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih. Pravilna je zato odločitev sodišča, da za tožnika v tem sporu ni izkazan pravni interes, ki je procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka.
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3, 113/4. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 243, 243/4.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - predstavnik delavcev - nastanek težko nadomestljive škode - regulacijska začasna odredba
Tožnik je zatrjeval, da bo ostal brez rednega mesečnega prihodka, ki mu omogoča eksistenco in s katerim preživlja tri mladoletne šoloobvezne otroke, pri čemer drugih virov sredstev preživljanja nima. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da takšno zatrjevanje ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni podal nobenih trditev (niti dokazil), s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine. Enako velja za njegovo trditev, da s sredstvi, ki jih prejema iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne zmore preživljati sebe in otrok. Za kakšne prejemke gre, ni obrazložil, prav tako ni navedel njihove višine.
višina denarnega povračila - delavec invalid - kriteriji za odmero
Drži, da je tožnici na podlagi odločbe pritožbenega sodišča v zvezi s prvostopenjsko sodbo priznano trajanje delovnega razmerja za nazaj za ves čas nezakonitega prenehanja na podlagi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar pa to ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v tem obdobju dejansko brezposelna. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo tožničini izpovedi in ob upoštevanju še drugih okoliščin (starost, invalidnost) tudi pravilno presodilo, da je tožnica težko zaposljiva oseba.
Nadomestilo plače je toženka tožnici plačala kot reparacijo za čas nezakonitosti odpovedi, katere namen je sanirati nezakonito stanje in za nazaj vzpostaviti položaj, kot če nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Namen denarnega povračila pa je nadomestilo namesto reintegracije delavca in ne gre za primerljive institute.
Pri odmeri denarnega povračila ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po datumu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, saj se glede na določbo drugega odstavka 118. člena ZDR-1 upoštevajo (zgolj) pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - prepis listine - vsebina predloga - upravičen interes - nekonkretiziranost predloga
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, kako so zahtevane listine povezane s pravdami, ki jih predlagatelj omenja, oziroma zakaj so pomembne in relevantne za razjasnitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da upravičenega interesa ni izkazal. Splošno navajanje o fiktivnosti in ničnost pravnih poslov zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1 ne zadosti.
K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).
Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.
ZD člen 10, 17, 18, 25, 163. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 336, 343, 343/3.
notarska oporoka - krog zakonitih dedičev - drugi dedni red - tretji dedni red - nujni dedni delež - kdo so nujni dediči
Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.