plačilo za dejansko delo - razlika v plači - novinar
Ob ugotovitvi, da je tožnica namesto dela delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovnega mesta novinar urednik (na katerem se ne vodi oddaj v živo in ne opravlja naloge raziskovalnega novinarstva) opravljala (v celoti, ves čas) delo drugega delovnega mesta (poleg vodenja oddaj v živo in naloge raziskovalnega novinarstva še druge, ki so enake na obeh delovnih mestih), je njenemu zahtevku za plačilo razlike v plači na podlagi 44. člena ZDR-1 utemeljeno ugodilo.
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3, 113/4. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 243, 243/4.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - predstavnik delavcev - nastanek težko nadomestljive škode - regulacijska začasna odredba
Tožnik je zatrjeval, da bo ostal brez rednega mesečnega prihodka, ki mu omogoča eksistenco in s katerim preživlja tri mladoletne šoloobvezne otroke, pri čemer drugih virov sredstev preživljanja nima. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da takšno zatrjevanje ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni podal nobenih trditev (niti dokazil), s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine. Enako velja za njegovo trditev, da s sredstvi, ki jih prejema iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne zmore preživljati sebe in otrok. Za kakšne prejemke gre, ni obrazložil, prav tako ni navedel njihove višine.
prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlogi - neizvedba dokaznega predloga - pravica do izjave - pravica do obrambe - vnaprejšnja dokazna ocena
Drži sicer, da sodišču ni treba izvesti vseh s strani obdolženca predlaganih dokazov, vendar mora izvesti tiste, ki bi, če bi z njimi uspel, mogli ovreči odgovornost obdolženega za prekršek. Glede na to, da izvedenec identitete ni potrdil, ampak je le s sicer veliko verjetnostjo ugotovil, da gre za obdolženega, ni mogoče vnaprej izključiti vsake možnosti, da bi obdolženi s predlaganimi dokazi uspel. Sodišče prve stopnje bi jih zato moralo izvesti. Ker jih ni, je poseglo v obdolženčevo pravico do izjave in pravico do obrambe.
Ker je tožnikovemu zahtevku z izpodbijanima odločbama v upravnem postopku v celoti ugodeno, v socialnem sporu pred sodiščem svojega pravnega položaja ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe. V tem primeru ni moč govoriti, da je bila za tožnika izdana negativna dokončna odločba, oziroma da je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih. Pravilna je zato odločitev sodišča, da za tožnika v tem sporu ni izkazan pravni interes, ki je procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka.
ZDR-1 člen 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 186, 186/1. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - policist - prepovedana droga
Tožnik s pritožbenimi navedbami ne uspe izpodbiti povsem prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje o tem, da je prepovedano drogo kupil, hranil in prenašal z namenom, da jo da v promet, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izpodbijana sodba nikakor ne temelji na nekritični dokazni oceni izpovedi tožnika in prič.
Bistveno za presojo tožnikovega namena je, da je bila droga, ki jo je prinesel na zabavo, na voljo in ne, da morda še ni bila uporabljena. Za obstoj znakov očitanega kaznivega dejanja namreč ni treba, da bi bila droga dejansko že uporabljena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075094
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131.
nesreča pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve
Glede na to, da se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo zgolj takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da delo privezovanja tovora na lestvi na višini 2,7 metra ni bilo nevarno že samo po sebi, temveč je večja škodna nevarnost izhajala iz nepravilnega ravnanja tožnika (izbira načina privezovanja, ki je zahteval uporabo lestve, nepravilna uporaba lestve - položaj nog na lestvi ter opustitev tritočkovnega prijema).
V zvezi s krivdno odgovornostjo toženke za tožniku nastalo škodo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik v primeru, da bi privezoval tovor na način, kot ga je opisala toženka in je bil tožnik o njem ustrezno poučen, ne bi potreboval lestve, zato ji ni mogoče pripisati odgovornosti za nezagotovitev delovne opreme tožniku. Tožnik niti ni zatrjeval, da bi bila toženka seznanjena z drugačnim načinom privezovanja tovora. Ker tožnik ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na protipravno ravnanje in krivdo toženke kot delodajalca za tožnikov padec zaradi izgube ravnotežja, ko je stal na razprti lestvi tipa A, niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti po OZ, zato je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
OZ člen 356, 365. ZOR člen 379, 388. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastaranje judikatne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe
V konkretnem primeru je tek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine I 20053/1999, vse do njegove pravnomočne ustavitve s sklepom z dne 9. 4. 2013, imel učinek pretrganja zastaranja, čeprav je bila ustavitev posledica upnikovega predloga za ustavitev izvršbe oziroma umika izvršilnega predloga. Upnik je namreč, že k predlogu za izvršbo, priložil vlogo svojega pravnega prednika z dne 28. 3. 2013, vloženo v izvršilnem postopku I 20053/1999, iz katere izhaja, da upnik ustavitve izvršbe I 20053/1999 ni predlagal iz razloga, ker bi se želel odpovedati pravnemu varstvu zoper dolžnika. Upnik je navedeno storil zato, ker se do tedaj ni uspel prisilno poplačati, glede na pridobljene podatke pa tudi ni bilo izgledov za poplačilo v bližnji prihodnosti ter bi vztrajanje pri izvršilnem postopku I 20053/1999 upniku povzročilo le dodatne stroške.
Predlog za ustavitev oziroma umik ni bil posledica upnikovega odreka pravnemu varstvu, pri čemer tudi ni bistveno, da za nezmožnost oprave izvršbe ni bil odgovoren dolžnik. Bistveno je, da se upnik z umikom ni imel namena odreči pravnemu varstvu.
dodatek za delovno dobo - odtegljaji od plače - dogovor o plači - višina plače - plačilna lista - povišanje plače - osnovna plača
Toženka mora vedeti in v sodnem postopku dokazati, v kakšni višini je tožniku izplačevala osnovno plačo in dodatke (za ta spor je ključen dodatek za delovno dobo). Nepregleden obračun plače ne more iti v škodo tožniku. V plačilnih listah je namreč toženka prikazala le celotni obračunani znesek tožnikove bruto plače, torej ni posebej obračunala osnovne plače ter dodatka za delovno dobo (niti zatrjevanega izplačila dodatka za delovno uspešnost).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot ključno, da je direktor potrdil zvišanja osnovne plače tožnika. Ker tako zvišanih osnovnih plač (ki so predstavljale osnovo za odmero dodatka za delovno dobo) toženka ni zneskovno konkretizirala, posledično tudi ni dokazala, kolikšen znesek dodatka za delovno dobo je v okviru vsakomesečnega izplačila namenila tožniku, oziroma ni dokazala svojega zatrjevanja, da mu je pripadajoči dodatek za delovno dobo v okviru mesečno izplačanih prejemkov res izplačala. To velja še toliko bolj, ker naj bi izplačani mesečni zneski po ugotovitvi sodišča prve stopnje vključevali tudi plačilo dodatka za delovno uspešnost, katerega višine toženka tudi ni dokazala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075926
ZDR-1 člen 179. OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 286a, 286a/5, 325, 327, 327/3, 339, 339/1.
nesreča pri delu - sestop s tovornjaka - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - zadostna trditvena podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je ob podani krivdni odgovornosti toženke (predvsem ker ni zagotovila ustrezne delovne obutve) pravilno štelo, da je upoštevaje 179. člen ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 171. člena OZ tožnikov soprispevek v deležu 30 odstotkov. V zvezi s tem tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da ugotovitev v izpodbijani sodbi, da se ni gibal dovolj pazljivo in da je pri sestopu s tovornega vozila izvajal več operacij hkrati (premikanje, obrat, prijem stranice in sestop na lestev), ni dokazno podprta. S tem povezana dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo iz mnenja sodne izvedenke za varstvo pri delu in izpovedi samega tožnika.
Tožnik je v tožbi utemeljil svoj zahtevek za plačilo premoženjske škode na način, da je navedel število pregledov (voženj), ki jih je opravil, in višino kilometrine, na podlagi katere je izračunal skupni znesek, ki ga zahteva za potne stroške, povezane z zdravljenjem. Kot dokaz je predložil izpise poti. Sodišče prve stopnje je zmotno njegovo trditveno podlago štelo za nezadostno. Prav tako zmotno je štelo, da je tožnik z dodatnimi navedbami (število kilometrov) in predložitvijo dodatnih dokazov prekludiran. Pripravljalno vlogo, ki vsebuje te navedbe, je predložil sicer po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar njeno upoštevanje ne bi zavleklo reševanja spora.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075432
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZDR-1 člen 35, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 12, 12/2, 38, 38/3.
nesreča pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - odgovornost delodajalca za škodo - preuranjena odločitev - mentorstvo - nadzor nad delavcem - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Mentorica, ki je bila tudi odgovorna za tožničino usposabljanje za varno delo, tožnica ni opozorila na nepravilno izvajanje dela (da je preveč hitela oziroma v medprostoru med policami ne bi smela vleči tepiha), čeprav je tožena stranka trdila, da je mentorica tožničino delo ves čas spremljala in ji dajala ustrezne usmeritve ter izvajala nadzor nad njenim delom, zato je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka na neposredno delo tožnice ob nastanku nezgode ni imela vpliva in da skladiščni regal, ob pravilni uporabi ter zadostni pazljivosti tožnice pri delu zagotavlja varno in zdravo delo delavca.
Kljub določbi drugega odstavka 12. člena ZVZD‑1, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v sodbi in ki določa, da mora delavec opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, ni mogoče od delavca zahtevati, da delo opravlja v nasprotju z uveljavljeno prakso. Tožnici, ki je delo opravljala na običajnem način, tako ni mogoče očitati, da je odgovorna za nastalo škodo.
ZDR-1 člen 144, 146, 148, 202. ZZDej člen 52a. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) točka 11. ZPP točka 7, 212, 214, 214/1, 214/2, 243, 286.
prikrajšanje pri plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - medicinska sestra - referenčno obdobje - veljavnost splošnega akta delodajalca - ožji obseg pravic - sklepčnost tožbe - dokazno breme - zadostna trditvena podlaga - postavitev drugega izvedenca - ugovor zastaranja - navajanje novih dejstev in dokazov
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno organizacijskemu navodilu kot splošnemu aktu toženke odreklo veljavo za sporno obdobje v delu, v katerem določa premična (nefiksna) referenčna obdobja (formalno določa le razporeditev delovnega časa, hkrati pa posega na področje plačila za delo), pri čemer je pravilno razlogovalo, da lahko splošni akt določa pravice in obveznosti le na način, da so za delavce ugodnejše, kot jih določa zakon (ali kolektivna pogodba), in da določitev referenčnih obdobij, kot je bila v organizacijskem navodilu toženke, ni ugodnejša (je v nasprotju s prisilnimi predpisi).
Sklepčnost tožbe (ne zahtevka) pomeni, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost zahtevka, kot ga postavi tožnik. Je neodvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, za katere ta skladno s 7. in 212. členom ZPP nosi trditveno in dokazno breme. Toženka še v pritožbi zamenjuje sklepčnost tožbe in utemeljenost zahtevka. Da je ur manj, kot zatrjuje tožnica, ker jih je določen delež izrabila znotraj (fiksnega) referenčnega obdobja, je ugovor toženke, za katerega je bila dolžna podati ustrezne navedbe in jih (po potrebi) dokazati. To ne pomeni, da bi šlo za obrnjeno (materialno) dokazno breme.
ZPP člen 227, 227/1, 227/5, 339, 339/2-8, 339/2-14.
obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - pravica do izjave - dokazna ocena - škodni dogodek - avtomatska vrata - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Iz ekspertize izvedenca in njene ustne dopolnitve ter zaslišanja serviserja jasno izhaja, da se škodni dogodek ni mogel pripetiti na s strani tožnice zatrjevani način (z nenadnim zapiranjem vrat, ko se je oškodovanec nahajal med vrati; tako silovitim udarcem, da je oškodovanec padel; in nekajkratnim odpiranjem in zapiranjem vrat, ki so ob tem udarjala na tleh ležečega oškodovanca). Ni dvoma, da si je oškodovanec ob padcu poškodoval ramo, vendar je ugotovljeno, da do poškodbe ni prišlo zaradi zatrjevanega (enkratnega) nepravilnega delovanja vrat. Ugotovljeno je, da so bila (sporna) vrata tehnično brezhibna, redno servisirana in opremljena s senzorji, ki so zadoščali predpisanim standardom. Pritožbeno izpostavljanje, da naj bi vendarle dne 7.10.2015 in v primeru konkretnega oškodovanca vrata nepravilno delovala, ni utemeljeno. Že siceršnje ugotovitve, da vrata niso poškodovala nikogar drugega, da so bila redno servisirana, da na delovanju vrat ni bilo opaziti težav ali nepravilnega delovanja, ipd., kažejo na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da do oškodovančeve poškodbe ni prišlo zaradi nepravilno delujočih vrat.
stroški nepravdnega postopka - domneva umika predloga - ustavitev nepravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota - delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - odvetniška tarifa
Ob neizpodbiti prvostopni ugotovitvi, da je bil postopek, ki sta ga sprožila predlagatelja, ustavljen zaradi umika predloga, ker predlagatelja predujma nista plačala, pri tem pa pogoji za nadaljevanje po 26. členu ZNP-1 niso bili izpolnjeni, se prvostopna odločitev o stroških izkaže za materialnopravno pravilno.
Ker ni dvoma, da je tožba vložena pravočasna in je k tožbi priložen izpodbijani posamični upravni akt, je izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje v zadevi. Ugotavljanje pravne koristi ali pravnega interesa za tožbo v obravnavanem primeru z ustavno pravnega vidika ni dopustno. Iz ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS izhaja, da se pravni interes za vložitev tožbe zoper dokončne upravne odločbe domneva. Z izpodbijano dokončno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika, kar pomeni, da je bila zanj izdana negativna odločba in je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074204
ZObr člen 97e. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2.
stalna pripravljenost - vojak - neposredna uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - straža - varovanje državne meje
Ni pravno relevantno, da je bil tožnik (le) del logistične brigade, ki je podporna služba. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bilo nujno, da je bila logistična brigada ves čas prisotna na vojaških vajah in usposabljanjih, ki so bila del operativnega urejanja, saj brez nje ne bi mogli izvesti usposabljanja. Logistična brigada je morala ves čas spremljati in podpirati primarnega vadbenca, pri čemer je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da se je tožnik včasih tudi sam usposabljal in ni bil zgolj logistična podpora drugim enotam. Namen vojaških vaj in usposabljanj je kolektivna izurjenost pripadnikov oboroženih sil, ki se lahko doseže le z natančnim posnemanjem poteka pravih vojaških operacij, potrebno je skupinsko soočenje s takšnimi pogoji, tudi podpornih služb, zato se v času usposabljanja od vojaških oseb utemeljeno zahteva neprekinjena prisotnost.
Straža se ni izvajala niti v izrednih okoliščinah, niti zaradi neposredne grožnje za nacionalno varnost. Gre za redno mirnodobno delovno nalogo, ki ni del začetnega usposabljanja ali operativnega urjenja. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da straža tudi ne predstavlja vojaške operacije v pravem pomenu besede in da bi bilo to delo mogoče organizirati s sistemom rotacije, torej, da je rotacija primerna, kar pomeni, da ni izkazana nobena od izjem za izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES.
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da varovanje državne ne predstavlja posebne dejavnosti, zaradi katere bi se lahko izključila uporaba Direktive 2003/88/ES.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074341
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 29, 29/4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna sodna poravnava - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki z mladoletnim otrokom - preživljanje mladoletnega otroka - bivanje v tujini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - neobligatoren narok za obravnavanje ugovora - prijava stalnega prebivališča - največja korist otroka
CSD ne presoja, pač pa deluje kot strokovni pomočnik sodišča. Njegova naloga je, da poroča sodišču in poda strokovno mnenje o dejstvih in okoliščinah, ki jih zaznajo strokovni delavci CSD. Navedbe CSD v poročilu in mnenju se sicer štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, a to ne pomeni, da niso podvržene dokazni oceni sodišča.
K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).
Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.
URS člen 158. ZPP člen 319, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/4, 128, 128/4, 242, 242/3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - pooblastilo za vložitev - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - objava sklepa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - ponarejeno pooblastilo - zavrženje pritožbe
Iz stečajnega spisa izhaja, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe postal pravnomočen (najkasneje) 5. 9. 2022, saj zoper njega do tega dne (15 dni od vročitve sklepa družbenici po njenem pooblaščencu, odvetniški pisarni A. in po objavi na portalu Ajpes) ni bilo pritožbe. Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost tega sklepa ni več mogoče spuščati. To, kar je pravnomočno odločeno, se šteje za resnično (res iudicata pro veritate accipitur). Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito.
V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Namen zakonodajalca je, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zaradi česar ZFPPIPP vsebuje razne institute, ki omogočajo pospešitev postopka. Tak je tudi namen instituta objave pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Z objavo je strankam dana možnost, da se seznanijo z vsebino procesnih dejanj. Pritožnica je tako, tudi če ji v resnici sklep o začetku stečajnega postopka ni bil vročen, imela možnost, da se z njim seznani z njegovo objavo na portalu Ajpes.
ZJU člen 24, 24/3, 68, 68/1, 68/1-5, 68/3, 69, 69/5, 71, 71/1, 82, 82/2, 82/3, 82/4, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3. ZPP člen 181. ZDR-1 člen 56, 79. URS člen 23, 25. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - načelnik upravne enote - razrešitev s funkcije - razlogi za razrešitev - zavrženje dela tožbe - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - presoja ustavnosti zakonske ureditve
Tožnikovo delovno razmerje je nastalo na podlagi oziroma v posledici imenovanja s strani pristojnega organa, ki ga je imenoval na položaj. Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Prenehanje delovnega razmerja je v primeru predčasne razrešitve po petem odstavku 83. člena ZJU izrecno predvideno v osmem odstavku 83. člena ZJU. Sprejem odločbe o razrešitvi je tako hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1). Ker torej odločba tožene stranke o razrešitvi tožnika s položaja temelji na petem odstavku 83. člena ZJU, mu je skladno z osmim odstavkom istega člena s prenehanjem položaja prenehala tudi pogodba o zaposlitvi.