ZN člen 46, 51. Zakon o dedovanju (1955) člen 64, 65.
oporoka pred notarjem
Podpisov na oporoki, sestavljeni v obliki notarskega zapisa, ne gre šteti za neobstoječih samo zato, ker so zapisani med vrsticami na mestu, kjer je z besedilom predvideno, da jo tako oporočitelj, kot tudi vsaka od prič lastnoročno podpiše, podpisi, pa so tudi na koncu strani v notarskem zapisu na mestih, ki niso izpolnjeni s črtami.
sklep o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - vročitev stroškovnika - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - odmera nagrade
V postopku odmere nagrade in nadomestila stroškov izvedencu sodišče odloči brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP torej predstavlja podlago za izjemo od načela kontradiktornosti, predvidenega v 5. členu ZPP). Zato stroškovnika sodnega izvedenca pred izdajo sklepa o odmeri stroškov kljub drugačnemu stališču pritožnice ni treba vročati strankam v izjavo. Iz spisovnega gradiva je nadalje razvidno, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi stroškovnika sodnega izvedenca toženki ni vročilo niti ob vročitvi izpodbijanega sklepa. V spisu je namreč odredba sodnice za izdelavo sklepa o stroških (list. št. 80) in za vročitev izpodbijanega sklepa strankama (list. št. 83), na vročilnici strankam (pripete k list. št. 83) pa je kot vsebina zabeležen sklep z dne 22. 11. 2023. Zato je v obravnavanem primeru, ko je sodišče sprejeto odločitev o priznanih stroških izvedencu obrazložilo na način, povzet v točki 5 obrazložitve tega sklepa, torej s sklicevanjem na pravočasen izvedenčev stroškovnik, ne da bi v njem vsebovano opredelitev stroškov in zahtevano višino tudi zapisalo, pritrditi pritožbenim navedbam, da je bilo pritožnici zaradi nevročitve stroškovnika skupaj z izpodbijanim sklepom onemogočeno, da bi se seznanila z zahtevo sodnega izvedenca in posledično preizkusila pravilnost in utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje o priznanem plačilu in njegovi višini. Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je zato podana.
ZPP člen 7, 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 353. OZ člen 6, 6/2, 10, 171, 171/1, 311, 311/1, 964, 964/1, 965, 965/1.
škodni dogodek - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - trditveno in dokazno breme - padec na mokrih in spolzkih tleh - vmesna sodba - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje pohodne površine - zavarovanje pred odgovornostjo - neposlovna odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženkin zavarovanec v konkretnem primeru ni ravnal s skrbnostjo povprečno skrbnega strokovnjaka.
Toženka v pritožbi vztraja, da je neživljenjsko pričakovati, da bi moral nekdo ves čas čistiti mokroto in rešetke ves čas ohranjal suhe. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz izpodbijane sodbe takšna naložena dolžna skrbnost ne izhaja. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi zgoraj izpostavljenih okoliščin konkretnega škodnega dogodka zgolj zaključilo, da toženka ni dokazala, da je njen zavarovanec v zadostni meri poskrbel za očiščenost rešetke (ali nameščenost protizdrsne preproge), saj v zvezi s tožnikovimi trditvami o neustrezni in nepravočasni očiščenosti rešetk od nanošene snežne brozge glede samega čiščenja rešetke ni izkazala (niti ni konkretno zatrjevala) načina in dinamike čiščenja (v kakšnih časovnih terminih se je opravljalo čiščenje, npr. da se je čiščenje opravljalo zjutraj vsak dan ali pa dvakrat na dan itd.).
kaznivo dejanje poskus uboja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnice v novem sojenju - prepoved reformacije in peius - sestavni deli odločbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - olajševalne in obteževalne okoliščine - odmera kazenske sankcije - priznanje krivde - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - premoženjskopravni zahtevek
Nasprotno trditvi obdolženčevega zagovornika je obtožbo dopustno spremeniti tudi v ponovljenem sojenju, ki poteka po pritožbi obrambe, torej ko je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, pri čemer pa ne sme preseči okvira prejšnje obtožbe v škodo obdolženca oziroma jo zanj spremeniti na slabše.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v danem primeru za dopustno modifikacijo v opisu kaznivega dejanja, ki pomeni prilagoditev na spremenjena dejstva in okoliščine, kot so bila ugotovljena v okviru dokaznega postopka na glavni obravnavi. Poleg tega je pritožbeno izpodbijana modifikacija obtožbe obdolženemu dejansko v korist, inkriminirani očitki zoper obdolženega so se namreč od prvega sojenja omilili.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365, 365/1-2. URS člen 22, 25.
sklep o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - vročitev stroškovnika - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - obrazložitev sklepa o stroških - kršitev pravice do pritožbe - nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - standard obrazloženosti - odmera nagrade - stroški izvedencev - neobrazložena odločba - razlogi o odločilnih dejstvih
Pritrditi je pritožnici, da izpodbijanega sklepa o odmeri stroškov sodnemu izvedencu ni mogoče preizkusiti. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje so namreč posamezne postavke zneskovno priznanih stroškov zgolj naštete, ne vsebuje pa sklep njihove vsebinske konkretizacije. Iz obrazložitve tako ne izhaja, za zbiranje in proučevanje katere dodatne dokumentacije je sodišče izvedencu priznalo 51,00 EUR, niti niso razvidni razlogi za priznanje 44,00 EUR iz naslova potovanja na narok in nazaj. Prav tako sklep ne vsebuje razlogov o priznanju stroškov za pripravo izvedenca na narok ter razlogov o tem, kateri deli postavke potni in materialni stroški predstavljajo priznani znesek v višini 387,20 EUR, pri čemer sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, na podlagi katerih določb Pravilnika in iz katerega razloga je priznalo navedene priglašene stroške. Pritrditi gre zato pritožbi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje obrazložitve o odločilnih dejstvih in tako ne omogoča preizkusa glede dejanske upravičenosti do priznane nagrade oz. stroškov izvedencu.
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 275, 278. SPZ člen 92.
izpodbojni zahtevek - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - odplačno razpolaganje - tožba za razveljavitev učinkov pravnih dejanj - objektivni in subjektivni pogoji - vrnitveni zahtevek
Odplačna pravna dejanja, pri katerih je prišlo zgolj do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja, ne da bi hkrati prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in posledičnega manjšega poplačila drugih upnikov ali privilegiranja določenega upnika, niso izpodbojna.
Objektivni pogoj izpodbojnosti je tako po presoji sodišča druge stopnje izpolnjen le v razliki med prodajno ceno vozila (nesporno plačanimi 9.700,00 EUR) in tržno vrednostjo vozila na dan izdaje sodne odločbe (13.223,37 EUR), to je za znesek 3.523,37 EUR, za kolikor je bila zaradi prodaje vozila po nižji ceni zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika (prim. prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
V obravnavani zadevi ni nobenega dokaza, da bi poškodbe nastale na način, kot ga opisuje obtoženka, tj. da bi oškodovanec obtoženko v trenutku, ko je ta z nožem zamahnila proti njemu, davil, zato, ob tem ko ni mogoče ugotoviti, kako so poškodbe nastale, ni mogoče sprejeti zaključka, da je bilo obtoženkino dejanje storjeno v silobranu.
Obtoženka je bila žrtev večletnega nasilja s strani oškodovanca ter je kritične noči trikrat poklicala na telefonsko številko 113, pa telefonska zveza ni bila vzpostavljena, vendar te okoliščine same po sebi, ob neizkazanem napadu s strani oškodovanca, ne pomenijo, da je obtoženka ravnala v silobranu.
Izvedenec medicinske stroke ni izključil možnosti nastanka poškodbe na način, da se je pokojnik istočasno gibal proti nožu in nož proti pokojniku, vendar pa je kot najbolj verjeten ocenil način poškodovanja z relativno močnim zamahom z nožem od zgoraj navzdol, pri čemer je prišlo do delnega izvleka in ponovnega vboda.
Obtoženka je pokazala trdno odločenost, da oškodovancu vzame življenje, ko ga je z relativno močnim zamahom z nožem dolžine najmanj 19,5 cm od zgoraj navzdol zabodla v prsni koš, torej vitalni del telesa, pri čemer je nož delno izvlekla in ga ponovno vbodla v oškodovančevo telo, kar je privedlo do njegove smrti. Navedene okoliščine kažejo, da je obtoženka pri izvršitvi kaznivega dejanja kljub ugotovljeni bistveno zmanjšani prištevnosti ravnala z visoko stopnjo krivde. Zato kljub ugotovljeni bistveno zmanjšani prištevnosti in dejstvu, da je bila obtoženka žrtev večletnega nasilja s strani oškodovanca, milejše kaznovanje ni dopustno.
OZ člen 65, 65/2, 299. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogodba o ari - izpolnitev pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - plomba v zemljiški knjigi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ara in odstopnina - neizpolnitev pogodbe - načelo koneksnosti - zamuda dolžnika
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je terjatev s prvo začasno odredbo že v zadostni meri zavarovana. Čeprav ne preprečuje, da bi dolžnici (toženki) objavili ponudbo za prodajo nepremičnin, ki bi jo morebiti sprejela tretja oseba, preprečuje, da bi se na to tretjo osebo prenesla lastninska pravica. Zaradi zaznamovane prepovedi obremenitve in odtujitve se ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo. Zaradi tega tretji (tudi, če bi pristojna upravna enota posel odobrila) ne bi pridobil pravic, ki bi tožnikoma preprečevale uspešno uveljavitev terjatve. Tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ), ob upoštevanju že izdane začasne odredbe ni podana. Iz enakih razlogov odredba ni potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Nadalje predlagana začasna odredba tudi ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti). Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe bi tožnika dosegla nekaj nasprotnega, kot uveljavljata s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba, ki po vsebini povsem prekriva tožbeni zahtevek, bi toženkama v bistvu prepovedala izpolnitev tožbenega zahtevka - in to ne zgolj prostovoljno izpolnitev med pravdo, temveč še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00074417
ZSPDSLS člen 23. ZSPDSLS-1 člen 2, 48, 48/1, 48/2. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do dobrega imena in časti - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica od varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - preverjanje informacije - nepremoženjska škoda - javni interes - obrekovanje s tiskom - obrekovanje v medijih
Tudi če drži, da je lastnik tožene stranke konkurent tožeče stranke in da je imel za objavo tudi druge motive, ni mogoč zaključek, da je bila svoboda izražanja pri spornih objavah zlorabljena. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo da je bila z zapisi omogočena tehtna javna razprava o pereči problematiki v splošnem javnem interesu. Negativne vrednostne sodbe niso dopustne le takrat, kadar nimajo nikakršne podlage v dejstvih, ki jih podpirajo, oziroma če so onkraj predmeta razprave in se sprevržejo v osebno sramotenje in ponižanje. Glede na vsebino in stil zapisov tudi po mnenju pritožbenega sodišča objav ni mogoče opredeliti kot sramotenje in ponižanje. Navsezadnje so bili zapisi s podobno vsebino objavljeni tudi v drugih medijih in je torej že iz tega razloga težko govoriti, da je šlo samo za "obračunavanje" med pravdnima strankama.
Kadar pride do delnega poplačila upnika v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih ni potrebno, saj je dolžnikov dolžnik tisti, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ. Ker upnik v vlogi ni zatrjeval, da bi plačila prejel s strani dolžnika oziroma izven okvirjev izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi, ampak je navedel, da mu je dolžnikov dolžnik nakazal zneske plačil, stroški za sestavo te njegove vloge, s katero je delno umaknil predlog za izvršbo za delna plačila, niso bili potrebni za izvršbo.
Glede na vsebino lastninske pravice, ki daje lastniku lastninskopravna upravičenja, in je opredeljena v 37. členu SPZ, upoštevaje, da drugotoženi niti ni zatrjeval obstoja stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini tožnikov, ki bi mu dajala pravico do vznemirjanja, je tudi zaključek o protipravnosti pravilen, medtem ko se je sodišče na lokacijsko informacijo sklicevalo le kot na dodaten razlog. Pritožbena navedba o zlorabi pravic tožnikov, ki sta pravno varstvo zahtevala šele osem let po izgradnji nadstreška, ki ju v ničemer ne ovira, predstavlja lastno stališče pritožnika, za katerega v dokaznem postopku ni podlage, kar velja tudi za pritožbeno trditev, da nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker naj bi lastninska upravičenja tožnikov ne bila v ničemer okrnjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074684
KZ-1 člen 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1.
dokazna ocena - kaznivo dejanje nasilja v družini - izvršitveno dejanje - telesne poškodbe - ponavljajoče se ravnanje - družinska skupnost
Ravnanj, ki predstavljajo uresničitev očitanih izvršitvenih načinov kaznivega dejanja nasilja v družini, ni mogoče ločiti od ravnanj, ki bi sama zase predstavljala ali kaznivo dejanje razžalitve ali kaznivo dejanje grožnje. Ta ravnanja namreč zaradi odnosa konzumpcije zgubijo samostojnost, saj je njihova celotna kriminalna količina vsebovana v kaznivem dejanju po 191. členu KZ-1.
Dolžnik dolžne sodne takse ni poravnal. Tega v pritožbi niti ne navaja. S predložitvijo določenih sodnih odločb, s katerimi je bil oproščen plačila sodne takse v drugih postopkih, ne more uspeti. Oprostitev plačila sodne takse velja samo v postopku, za katerega je bil posamezen sklep izdan.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00075022
ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64, 64/3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - čas zdravljenja
Neutemeljena je končno tudi pritožbena navedba, da v sklepu ni dovolj obrazloženo, zakaj je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za izredno dolgo obdobje, tj. obdobje (vsaj) šestih tednov. Čas pridržanja je strokovno vprašanje, sodišče pa je o tem navedlo tudi odločilne razloge in drugačna pritožbena navedba ni utemeljena. Sodišče je tako utemeljeno sledilo mnenju izvedenke glede roka šestih tednov in odločitev ustrezno obrazložilo.
zavrženje zasebne tožbe - rok za vložitev zasebne tožbe - ugovorni postopek - stvarna pristojnost - očitna pomota - pravni pouk o pritožbi - pritožba ni dovoljena - napačen pravni pouk - vezanost na pravni pouk - dovoljenost pritožbe
Zavrženje sicer pravočasne zasebne tožbe, ki je po odstopu kazenske zadeve pristojnemu sodišču tja prispela po poteku šestmesečnega roka iz 52. člena ZKP, glede na dejstvo, da je bila zasebna tožba s strani pooblaščenca vložena pri Okrožnem sodišču v Novem mestu na podlagi pravnega vrednotenja o ustreznosti subsumpcije zatrjevanega konkretnega dejanskega stanu pod določbo drugega odstavka člena 158 KZ-1, in ne kot posledica očitnega nepoznavanja zakona, na kar se nanaša določba petega odstavka 87. člena ZKP, predstavlja napačno uporabo postopkovnih določb, ki je vplivala na zakonitost napadene odločitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSC00074649
KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 244, 244/1, 244/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263.
zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - izraba položaja - blanketna norma - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - pranje denarja - nasprotje med izrekom in razlogi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe - predpis - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - predhodno kaznivo dejanje - predikatno kaznivo dejanje
Res je, da gre pri procesu odpiranja rudnika za "pripravljalna dejanja" za sledeče opravljanje gospodarske dejavnosti stricto sensu, istočasno pa gre pri tem ravno za spremljajočo oziroma podporno dejavnost, ki konstruira izvajanje gospodarske dejavnosti kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja tudi po praksi precedenčnega sodišča. Nedvomno je družba v postopkih nabavljanja opreme za rudnik že poslovala, obtoženec pa je bil s sredstvi družbe razpolagal prav pri tovrstnem poslovanju ter v evidentni vsebinski povezavi z načrtovanim izkoriščanjem rudnika oziroma (odplačnim) izkopavanjem cinka in svinca (kot registrirane dejavnosti družbe G., d. o. o.) po zagonu proizvodnje.
Protipravnost izrabe položaja kot ene od oblik storilčevega ravnanja po 244. členu KZ je prav v opravljanju dejanj, za katere je pooblaščen, v neskladju z njihovim namenom oziroma v neskladju z interesi družbe, s čimer se odrazi storilčev napad na notranjo (zlasti premoženjsko) varnost gospodarskega subjekta in napad na premoženjski interes družbe kot kazenskopravno varovano dobrino. V taki situaciji ni treba, da je izraba položaja (dodatno) konkretizirana še z navedbo pooblastil obtoženca (kot direktorja) družbe in z navajanjem pravne podlage, iz katere izhajajo njegova pooblastila oziroma upravičenja.
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja pranja denarja pomeni s pranjem prikriti izvor denarja, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Primarni (pred)pogoj za obstoj pranja denarja je torej obstoj predhodnega kaznivega dejanja. To predikatno kaznivo dejanje mora biti resda ugotovljeno po objektivnem kriteriju, kot navaja tudi sodišče prve stopnje, toda v primeru, ko sodišče oceni, da predhodno dejanje ni kaznivo dejanje, ker da niso podani zakonski znaki tega kaznivega dejanja oziroma znaki niso konkretizirani, že pojmovno ne more biti izpolnjen pogoj, da je predikatno kaznivo dejanje po objektivnih kriterijih podano.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. SPZ člen 28, 43. URS člen 23.
pravica do izjave - celovita dokazna ocena - obstoj pogodbe - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Tožnik ni dokazal svojih trditev o menjalni pogodbi, sklenjeni in realizirani v letu 1984 tako, da je na podlagi menjalne pogodbe sam prevzel v posest sporna dela nepremičnin tožencev in v nadaljevanju v vse do leta 2019 oziroma 2020 to tudi nemoteno izvrševal. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožnikovih trditev in zahtevka, da je glede na določila 28. in 43. člena SPZ na spornih dellih nepremičnin tožencev pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076762
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-5, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 211. KZ člen 217. ZPP člen 14, 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 15.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - začetek osebnega stečaja - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - obsodilna kazenska sodba - kaznivo dejanje goljufije - isti historični dogodek - namerna povzročitev škode - naklep - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti
V pravdnem oziroma smiselno v izvršilnem postopku je sodišče na prej izdano pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, ki temelji na istem dejanskem stanju, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti vezano. Dolžnica je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije, s čimer je upnikoma povzročila veliko premoženjsko škodo. Gre za kaznivo dejanje, ki ga je mogoče storiti le z naklepom. Oboje navedeno pa pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, to je, da je dolžnica upnikoma namerno povzročila škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074264
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635, 635/2, 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba - stvarna napaka - jamčevanje za stvarne napake - znižanje plačila - ugovor pravice do znižanja plačila - sklepčnost ugovora na znižanje plačila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je ustrezno pojasnila, kako je ovrednotila vrednost izvedenega dela z napako, določnejšega pojasnila pa od nje ni mogoče zahtevati. Kot naročnik je namreč v zvezi s tem v spoznavni stiski, saj je laik in nima potrebnega strokovnega znanja, prav tako si ne more pomagati s podatki o tržnih cenah, saj se storitev izdelave projektne dokumentacije, obremenjene z napako, na trgu (logično) ne ponuja.
ZODPol člen 67, 88. ZJU člen 24, 25. DZ člen 138. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
dodelitev službenega stanovanja - uporaba kriterijev
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve za leto 2022 ni bil pripravljen v skladu s Pravilnikom o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, ker se razpis sklicuje na dodatni pogoj primernosti stanovanja, čeprav Pravilnik tega kriterija ne določa kot relevantnega za dodelitev službenega stanovanja.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je toženka pri dodeljevanju stanovanja, za katerega se je potegoval tožnik, uporabila kriterij, ki ga ne bi smela upoštevati. Ker je imel tožnik na prednostnem vrstnem redu večje število točk od izbrane prosilke, je ustrezno štelo, da bi moral imeti pri dodelitvi stanovanja prednost pred njo.