ZFPPIPP člen 55, 121, 123, 123/1, 126, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3. ZPP člen 141, 149, 224, 224/1, 224/4. ZPSto-2 člen 43, 43/3.
začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - neurejen hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina
Sodna praksa, ki jo v pritožbi citira družbenica dolžnika (VSL sklepi Cst 247/2021, Cst 358/2019, Cst 313/2022, US RS odločba Up-386/15-26, U-I-179/15-8), se nanaša na ZFPPIPP pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-H in ne upošteva sprememb v citirani noveli.
Pritožba družbenice dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je torej nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZDSS-1 člen 63. ZZVZZ člen 28, 29. ZDR člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.
začasna nezmožnost za delo - obseg sodnega odločanja - nadomestilo plače - predhodno vprašanje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna upravna odločba - poklicna rehabilitacija
Sodišče je pojasnilo, da gre za spor o začasni nezmožnosti za delo in da je ugotovilo drugačno dejansko stanje kot toženec v izpodbijanih odločbah. Skladno s 63. členom ZDSS-1 je z izpodbijanima odločbama toženca zamejen obseg sodnega odločanja, zato vprašanje upravičenosti do nadomestila plače ne more biti predmet tega socialnega spora. Gre za dva ločena postopka. Tako mora ostati neuspešna pritožbena trditev, da manjka opredelitev sodišča v smislu rizika nezmožnosti za delo v času priznane pravice do poklicne rehabilitacije. Ne gre za predhodno vprašanje, saj pravica zavarovanca do dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nastane ob nastopu zavarovalnega primera ter ob izpolnitvi drugih pogojev za pridobitev pravice oziroma dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074671
OZ člen 459, 459-2, 459-3, 459-4, 468, 468/1. ZVPot člen 39, 72, 81, 81/1, 83, 83/1. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. URS člen 23, 25.
potrošniška prodajna pogodba - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - notifikacija napak - obvestitev prodajalca o napaki - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - motorno vozilo - dodatna oprema vozila - izrecno dogovorjena lastnost vozila - sestavina glavne stvari - pritiklina - neobrazložena dokazna ocena - eventualna nasprotna tožba - povrnitev koristi
Res je, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila kamera kupljena kot dodatek oz. dodatna oprema, a vendar ne gre za "dodatek" v smislu strešnega prtljažnika ali dodatno vgrajene vlečne kljuke. Vzvratna kamera je, kot je splošno znano, integrirana v vozilo, slika je vidna na zaslonu na armaturni plošči, sam sistem pa je povezan z računalnikom vozila. Kamere zato ni mogoče povsem enostavno in brez posledic odmontirati, kar kaže bolj v smer sestavine kot pritikline.
KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 75/2, 77. ZFPPIPP člen 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nadomestni odvzem - izločitvena pravica - denarna terjatev - prerekana terjatev in izločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo
V obravnavani zadevi je bil stečajnemu dolžniku v plačilo naložen denarni znesek v višini 361.927,50 EUR, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem (nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1). Sodna praksa je že zavzela stališče, da takšen način odvzema premoženjske koristi ne daje podlage za zaključek, da je bilo s pravnomočno kazensko sodbo odločeno o izločitveni pravici upnice. Kadar je prejemniku koristi naloženo plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1), se to s stališča stečajnega prava ne obravnava kot izločitvena pravica, ampak kot terjatev.
OZ člen 87, 87/1, 190, 190/3. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 39, 39/2, 44, 44/3, 181, 181/3, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3.
izbrisna tožba - kondikcijski zahtevek - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - obročno plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - postranska terjatev - izpodbijana višina sodne takse - glavna stvar
Pritožnika se primarno zavzemata za uporabo določbe 39. člena ZPP, vendar pa si njeno vsebino napačno razlagata oziroma si napačno tolmačita pojem glavnega zahtevka. Skladno s citirano določbo je za določitev vrednosti spornega predmeta res odločilna vrednost glavnega zahtevka. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbrisna tožba ter kondikcijski zahtevek nista zahtevka o glavni stvari.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 8, 335, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
skupno premoženje bivših zakoncev - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - neizkazane in pavšalne trditve - celovita dokazna ocena - premoženje družbe - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - nekonkretizacija očitanih kršitev
Skladno s določbo 74. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pri delitvi skupnega premoženja velja domneva, da sta deleža zakoncev enaka, vsak od njiju pa lahko dokaže, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih se pri tem ne upošteva. V sporu o tem, kolikšen je delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju, kakršen je obravnavani, upošteva sodišče tudi vse okoliščine iz drugega odstavka 74. člena DZ.
odškodninska odgovornost - javni uslužbenec - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi - naklepna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravno ravnanje - kvalificirana stopnja napačnosti - kvalificirana protipravnost - davčni postopek
Odškodninsko odgovornost toženca kot javnega uslužbenca ureja Zakon o javnih uslužbencih. Ta v tretjem odstavku 135. člena določa, da lahko tretja oseba kot oškodovanec zahteva povzročilo škode tudi od tistega, ki je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. Na tej podlagi tožnik tudi utemeljuje odškodninsko odgovornost toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo.
Protipravnost (nedopustnost) ravnanja na splošno pomeni ravnanje v nasprotju s pravom. Povzročitelj škode torej ravna protipravno, če na nedovoljen način prekrši pravo, ki varuje nek zavarovani interes tretjega (oškodovanca). Kakršenkoli poseg v pravne interese oškodovanca torej še ne pomeni protipravnosti. Napake v postopku, pri dokazni presoji in pri uporabi materialnega prava, ki niso zunaj okvira pravne dopustnosti, ne utemeljujejo protipravnosti ravnanja oblastnega organa. Ravnanja oblastnih organov so protipravna le v primerih kvalificirane napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne. Namen (naklep) pa je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075634
ZPP člen 13, 212, 236a, 286b. OZ člen 435.
ni predhodno vprašanje - trditveno in dokazno breme - opozorilo nasprotne stranke - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - pisna izjava priče - kupoprodajna pogodba - realizacija pogodbe - denarna obveznost v tuji valuti - valutna klavzula - pavšalni pritožbeni očitki
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče lahko priče pozvalo, da podajo pisno pričanje o vprašanjih, ki bi jih sodišče štelo za relevantna. Toženka bi lahko lahko to tudi sama predlagala, pa niti ne trdi, da bi to storila.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje po odvetniku
Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ. Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP.
Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074594
ZPP člen 11, 212, 213, 213/1, 224, 224/1, 224/3, 279c, 279c/1, 279c/5, 286b, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 3, 82. ZUreP-2 člen 191, 191/5.
pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - program vodenja postopka - kršitev določb pravdnega postopka - odškodninska odgovornost - pravni temelj odškodninske obveznosti - povzročitelj škode - regresni odškodninski zahtevek - izpolnitev plačila odškodnine - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - razlaga pogodbenih določil - prodajna pogodba - predkupna pravica občine na nepremičninah
Nobenih ovir ni, da po pripravljalnem naroku sodišče prve stopnje ne bi takoj prešlo k obravnavanju glavne stvari, v okviru odprtega sojenja pa lahko sodnik svoje videnje o tem, kaj je bistvo sporne zadeve, poda tudi že na prvem naroku za glavno obravnavo (svoje mnenje in predvsem dokazni postopek namreč vedno lahko tudi spremeni). Tudi sicer je pripravljalni narok namenjen dopolnitvi trditev in pravnih naziranj ter predlaganju nadaljnjih dokazov, sodišče pa je prosto v oceni, ali je v konkretnem pravdnem postopku tako postopanje potrebno.
prepoved približevanja določeni osebi - nepravdni postopek - hitrost postopka - stopnja verjetnosti - stroški postopka - postopek po ZPND - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Postopek, v katerem se izrekajo ukrepi po ZPND je sicer nepravdni postopek, vendar ima začasno naravo, zato mora biti hiter, posledično pa v postopku velja nižja stopnja dokaznega standarda, kar pomeni, da mora sodišče odločilna dejstva ugotoviti s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.
V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke. Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
DZ člen 151, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 162.
zavrženje pritožbe - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - omejitev stikov - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - pravni interes za pritožbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov z dolžnico ogroženost mld. A. A. odpravljena. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). V predmetni zadevi pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. že več mesecev živi z očetom (upnikom) in v Sloveniji obiskuje osnovno šolo, v treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (dolžnico). Glede na navedeno je treba do dokončne odločitve glede varstva in vzgoje odločiti tudi o tem, h komu bo do končne meritorne odločitve mld. otrok nameščen in kdo bo odločal o vprašanjih otrokovega vsakodnevnega življenja. Napačno je tudi naziranje sodišča prve stopnje, da lahko, četudi je predlog za začasno določitev preživnine zavrnilo, preživnino določi pozneje v ugovornem postopku.
pogoji za sodni depozit - predlog za sodni depozit - sodni depozit
Pritožbeno nesporno namreč je, da je navedeni pravdni postopek že pravnomočno zaključen.
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da revizija kot izredno pravno sredstvo niti ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (369. člen ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da predlagateljica v zvezi s pravdnimi stroški ni izkazala materialnopravne podlage za položitev predmetnega denarnega zneska v sodni depozit (302. člen OZ, v zvezi z 203. členom ZNP-1), torej, da se ne ve zanesljivo kdo je upnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00074832
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom mamil - vzročna zveza - dvom - prekršek
Kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu presega izvršitev cestnoprometnega prekrška, ki predstavlja abstraktno nevarnost v cestnem prometu, saj se za kazensko odgovornost storilca zahteva povzročitev (vsaj) neposredne nevarnosti za življenje ali telo, ki mora biti objektivno predvidljiva in do katere ne bi prišlo, če bi voznik upošteval zahteve dolžnostnega ravnanja, ki jih nanj naslavljajo relevantni cestnoprometni predpisi. Pri kaznivem dejanju nevarne vožnje mora biti izkazana tudi vzročna zveza med izvršitvenim ravnanjem storilca in prepovedano posledico, zaradi česar mora sodišče oceniti tudi, ali je storilčeva protipredpisna vožnja povzročila konkretno ogrozitev kakšne osebe, s tem pa torej po vsebini tudi, ali je imela (v konkretnem primeru) prepovedana droga tak vpliv na njegove psihofizične sposobnosti, da je vodil do prepovedane posledice, tj. konkretne ogrozitve v manifestirani prometni nesreči, nato pa v poškodbe drugih udeležencev v prometu.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - sodelovanje v zapuščinskem postopku - izvedensko mnenje - neposredna zaznava sodnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Nasprotna udeleženka zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja potrebuje skrbniško pomoč (vsaj na enem področju svojega udejstvovanja). Sodišče je pravilno zaključilo, da so podani razlogi za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, čeprav je predlagateljica predlog umaknila. Odločitev o nadaljevanju postopka je zato pravilna in skladna z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1. Navedba, da ima nasprotna udeleženka dobre odnose s predlagateljico, ki zanjo skrbi in jo vsakodnevno obiskuje in oskrbuje ter je po samem zakonu dolžna skrbeti za svojo mater, pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na potrebnost skrbniške pomoči nasprotni udeleženki na, kot je bilo že navedeno, vsaj enem področju njenega udejstvovanja, tj. pri sodelovanju v odprtem sodnem (zapuščinskem) postopku.
Ugovor zastaranja se nanaša na utemeljenost tožbe - gre za ugovor ugasle pravice. Njegov učinek je v tem, da je sicer nastala pravica ugasnila. Pravilna presoja utemeljenosti ugovora zastaranja je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o začetku teka zastaranja, o morebitni prekinitvi ali pretrganju zastaranja, tožeča stranka se na pretrganje zastaranja ne more prvič sklicevati šele v pritožbenem postopku.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina uporabnine - dokazni sklep - formalna zavrnitev dokaznega predloga
Dejstvo, da se premično skupno premoženje zakoncev nahaja v nepremičnini, ki je izključna last enega od njiju, ni pravni temelj za brezplačno uporabo nepremičnine drugega zakonca, saj kot beseda pove, gre za premično premoženje, ki ga je mogoče premakniti (iz ene nepremičnine v drugo).
Zaradi souporabe kopalnice s strani ene osebe je od ocenjene uporabnine potrebno odšteti 5 %. Sodišče pravilno ugotavlja, da sta 32 mesecev kopalnico souporabljali dve osebi in je tako potrebno od ugotovljene mesečne uporabnine odšteti 10 %.
Za obseg neupravičene obogatitve je pomembno predvsem dejstvo, da je imela toženka na razpolago celotno stanovanje, s souporabo vrta, kletne shrambe, kar pa je v omejenem obsegu tudi izkoristila. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tem ni pomembno, kako so se uporabniki stanovanja (toženka in sinova) dogovorili o uporabi prostorov, saj gre za njihov notranji dogovor, ki na višino uporabnine ne vpliva.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentna pripoznava dolga
Pripoznava je enostranska izjava volje, ki učinkuje ne glede na upnikovo privolitev in ne glede na obliko izjave. Dana je lahko izrecno ali s konkludentnim ravnanjem.
Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno.
spor majhne vrednosti - plačilo akontacije - sklenitev pogodbe - predložitev dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Tožeča stranka mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker v obravnavanem primeru akontacija (nesporno) ni bila plačana, pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni nastalo in to tisto razmerje, ki bi za pogodbeni stranki ustvarilo pravice in obveznosti (125. člen OZ).