ugovor tretjega - pravica, ki preprečuje izvršbo - sklep o popravi - očitna pisna pomota
Tretja z ugovornimi navedbami ni verjetno izkazala, da ima na dolžnikovi pokojnini in bančnem računu kakršnokoli pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega v tem, da tretji verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico (npr. lastninsko pravico), ki preprečuje izvršbo. Tretja zaradi obstoja neke druge terjatve, ki jo ima do dolžnika, ni pridobila na nobenem predmetu izvršbe nobene pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
ZFPPIPP člen 341, 346, 346/1, 346/1-3, 346/2, 346/2-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - soglasje stečajnega sodišča
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom o prodaji.
Kupec in cena v primeru prodaje rabljene opreme ali stroja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, nista predmet sklepa o prodaji.
Ker se 341. člen ZFPPIPP v skladu z drugim odstavkom 346. člena ZFPPIPP ne uporablja, pomeni da v primeru odločitve sodišča o prodaji premoženja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, z neposredno pogodbo, upravitelj s kupcem sklene prodajno pogodbo, za katero ne potrebuje soglasja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034785
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 357, 458, 458/1. OZ člen 239, 240, 619, 635, 635/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba - poslovne knjige - pravočasno grajanje napak - stroški pravdnega postopka
Osnovni predpostavki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v obravnavani zadevi tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da je naročnik pravočasno obvestil podjemnika o tej napaki (prim. 633. in 634. člen OZ).
Tožena stranka je trdila, da ji tožeča stranka (računovodski servis) po zaključku njunega poslovnega sodelovanja ni hotela izročiti odprtih postavk in bruto bilance na dan 30.9.2015, vključno z odprtimi karticami saldakontov in dnevnikom knjiženja za 2015. Navedena dokumentacija predstavlja toženkine poslovne knjige, ki jih je ta dolžna voditi in hraniti na podlagi zakona (7., 30. in 55. člen ZR) ter 54. in 685. člen ZGD-1. Tožeča stranka bi ji jih zato po prenehanju pogodbe o opravljanju računovodskih storitev morala predati.
ZKP člen 502, 502/1, 502/2, 502/3, 502a. KZ-1 člen 74, 74/1, 74/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pogoji za začasno zavarovanje - obstoj utemeljenega suma - izrek oprostilne sodbe
Ker je sodišče prve stopnje obtožencem za očitana kazniva dejanja izreklo oprostilno sodbo, temeljni pogoj za odreditev predlaganega ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, to je obstoj utemeljenega suma, da naj bi bila s kaznivimi dejanji pridobljena premoženjska korist, ni zgolj omajan, kot to zatrjuje pritožba, temveč je ovržen.
odškodninski zahtevek - kršitev avtorske pravice - varovana avtorska dela - avtorsko delo - individualna stvaritev - računalniški program - računalniški program kot avtorsko delo - neupravičena uporaba avtorskega dela - nadomestilo za zakonito uporabo - prenos materialne avtorske pravice - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - višina civilne kazni - prepoved uporabe avtorskega dela
ZASP, ki v 5. členu primeroma našteva varovana avtorska dela, v 2. točki drugega odstavka tega člena izrecno omenja tudi računalniške programe. Med te sodijo programi v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdajo (prvi odstavek 111. člena ZASP). Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa, varstva po tej podlagi ne uživajo (drugi odstavek 111. člena), lahko pa so predmet posebnega avtorskega varstva. Da je delo avtorsko pravno varovano, mora predstavljati individualno stvaritev, torej lastno intelektualno stvaritev avtorja.
Pri programiranju gre za zapis programske kode, ta pa je prepuščena programerju, ki izbira programski jezik in strukturo ukazov. Ker je enak učinek programa mogoče doseči na vrsto različnih načinov, na avtorju pa je, da pri tem izrazi svojo ustvarjalnost, je o avtorsko varovanem delu mogoče govoriti tudi, če je rezultat programa enak, kot že obstaja na tržišču, in se v tej smeri visoka stopnja individualnosti ne zahteva.
Po določilu drugega odstavka 21. člena ZASP je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel materialno avtorsko pravico. Ker v obravnavani zadevi do tega ni prišlo, toženka pa program uporablja, kar v pritožbi tudi izrecno priznava, je tožniku dolžna plačati ustrezen honorar.
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela ali primerkov svojega dela (prvi odstavek 21. člena ZASP). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik avtor www.si orodja, je pravilno ugodilo tudi prepovednemu zahtevku glede njegove uporabe.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ter preventivni namen civilne kazni (četrti odstavek 168. člena ZASP). Pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da je sodišče prve stopnje civilno kazen v višini 5 % določilo prenizko, saj na ta način svojega namena ne dosega.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - nedovoljena pritožba dolžnika - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje pritožbe - izpodbijani del - neločljiva povezanost - enovitost akta - pravni učinki odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja
Glede na izrek izpodbijanega sklepa so bile dolžnici odpuščene obveznosti v največjem zakonsko dopustnem obsegu, zato dolžnica za pritožbo zoper tak sklep, ki je zanjo ugoden v zakonsko največjem dopustnem obsegu, ne more imeti pravnega interesa. S pritožbo dolžnica namreč ne more doseči večjih koristi, kot so te, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa.
Izdaja sklepa o odpustu obveznosti ne pomeni, da je postopek osebnega stečaja zaključen oziroma končan. Postopek osebnega stečaja se konča s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, kar pa izpodbijani sklep ni.
plačilo v rezervni sklad - izrek sodbe - aktivna legitimacija
Določba prvega odstavka 42. člena SZ-1 določa, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu.
Sodišče prve stopnje je materialno pravo uporabilo delno zmotno, ko je v izreku izpodbijane sodbe tožencu naložilo dolžnost, da mora plačati dolgovane zneske prispevkov za rezervni sklad tožeči stranki, ki so etažni lastniki, namesto na transakcijski račun upravnika, kot je tožeča stranka zahtevala in kot nalagajo zakonske določbe.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - hišna preiskava - anonimna prijava - zakonitost odredbe - ravnanje policije - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Iz povzetih razlogov izpodbijane sodbe, ki so skladni s podatki kazenskega spisa, torej izhaja, da so policisti po anonimnih prijavah nadaljevali z zbiranjem dodatnih obvestil in dokazni standard razlogov za sum nadgradili z objektivnimi in naknadno preverljivimi dejstvi. V skladu z zakonskimi pooblastili in dolžnostmi iz prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP, so torej policisti po obeh naznanitvah začeli s potrebnimi aktivnostmi in ukrepi, ter na ta način obe obvestili preverili, šele na tej podlagi pridobljeni podatki in ugotovitve pa so bili podlaga za izdajo odredbe preiskovalne sodnice o opravi hišne preiskave. Očitki zagovornice, da so bile edina podlaga za odreditev hišne preiskave navedbe v anonimnih prijavah, so torej neutemeljeni. V takšni situaciji, ko policisti po anonimni prijavi nadaljujejo z zbiranjem obvestil, pa zato ni potrebno, da policija glede anonimnega vira posreduje podatke o njegovi zanesljivosti in preverljivosti njegovih navedb.
V obravnavanem primeru pa je torej sodišče poleg količine zasežene prepovedane droge, ugotovilo obstoj še številnih drugih okoliščin, ki kažejo na to, da je šlo za ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, namenjene trgu oziroma nadaljnji prodaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034738
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 300, 300/1. ZPP člen 184, 184/2, 274, 274/1.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - plačilo denarnega zneska - znesek kupnine - napotitveni sklep - vložitev tožbe - sprememba tožbe - istovetnost tožbenega zahtevka
Po drugem odstavku 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljaje drugega zahtevka poleg obstoječega. Za spremembo istovetnosti zahtevka gre, kadar se spremeni dejanska podlaga tožbe ali tožbeni predlog tako, da tožeča stranka vtožuje nekaj drugega kot v prvotni tožbi. Pri uveljavljanju novega zahtevka poleg obstoječega pa ne gre za spremembo tožbe v pravem pomenu, ker ostaja prvotni zahtevek v bistvu nespremenjen. Gre za naknadno objektivno kumulacijo zahtevkov. Povečanje zahtevka pa sicer ne pomeni spremembe tožbe v pravem pomenu, ker gre po vsebini še vedno za isti predmet, spremeni se le višina. Zato je o povečanju mogoče govoriti le, če tožnik zahteva plačilo določene vsote denarja ali določeno količino nadomestnih stvari. Ob povedanem se izkaže, da je s povišanjem tožbenega zahtevka z naknadno primarno uveljavljanim glede na prvotno primarno uveljavljenega tožeča stranka spremenila tožbo v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP (namesto prvotno zahtevanega zneska 3.105,55 EUR je zahtevala 33.250,00 EUR, oboje zmanjšano za stroške v zvezi s prodajo).
Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe in je ta prekoračen, sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tako tožbo zavrže, ne da bi jo meritorno obravnavalo. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrženje tožbe kot prepozne in da ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni presojalo okoliščin oziroma pogojev za priposestvovanje celotnega spornega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034501
OZ člen 120, 299, 378, 435, 466. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 450, 451, 452, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - opustitev odgovora na tožbo v sporu majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izdaja sodbe brez glavne obravnave - prodajna pogodba - splošni pogoji pogodbe
Tožena stranka sodišču prve stopnje očita kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja navedb v dopolnitvi tožbe izhaja iz njenega ugovora zoper sklep o izvršbi. S tovrstnim pritožbenim razlogovanjem pritožnica torej smiselno uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 339. člen ZPP). Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.
Dolžnikov lastni dohodek znaša 914,52 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik že po dohodkovnem merilu presega cenzus, ki znaša 804,36 EUR, hkrati pa mu s plačilom nizkega zneska sodne takse za ugovor, ki znaša 55,00 EUR, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
ZFPPIPP člen 64, 396, 396/4. ZIZ člen 15, 55, 55/2.
izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovor o prerekanju terjatve
S sklepom o končanju postopka osebnega stečaja je bilo dolžniku naloženo plačilo terjatve, ki jo upnik uveljavlja v tem izvršilnem postopku. Kot imetnik terjatve je v seznamu neplačanih priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, označen prav upnik tega postopka. Da upnik ni upravičenec iz obligacijskega razmerja oziroma da dolžnik ni zavezanec za plačilo terjatve, bi moral pritožnik uspešno uveljavljati v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, tj. z ugovorom insolventnega dolžnika o prerekanju terjatev.
Priprava in izvedba skupščine, na kateri se obravnava izključitev manjšinskih delničarjev, je res urejena v 386. členu ZGD-1, vendar to ne pomeni, da gre za specialno določbo v razmerju do 305. člena ZGD-1 in da je zaradi tega izključena pravica delničarjev do informiranosti po splošni ureditvi.
V predmetni zadevi ni sporno, katera vprašanja so predlagatelji postavili in kakšne odgovore so prejeli. Zgolj dejstvo, da po prejemu odgovorov niso še enkrat ponovili vprašanj, ne vpliva na njihov položaj v tem nepravdnem postopku. To pa seveda ne pomeni, da lahko predlagatelji v predlogu po 306. členu ZGD-1 vprašanja, ki so jih postavili na skupščini, širijo in dodatno pojasnjujejo, kam so z njimi merili. Predmet odločanja v nepravdnem postopku so samo vprašanja, ki jih je delničar postavil že na skupščini.
Skrajšani firmi dveh pravnih oseb, ki sta obe imeli sedež na istem naslovu (Ulica 7, L.), sta bili zelo podobni. Pri izredni podobnosti obeh skrajšanih firm je lahko skrbna tožena stranka vnaprej računala z nevarnostjo napake, ki bi nastala zaradi zamenjave obeh firm pri sortiranju pošte. Te nevarnosti se je tožena stranka po lastnih trditvah celo zavedala.
V členu 1.6 predpogodbe je bilo določeno, da je predpogodba razdrta brez obveznosti prodajalca do kupca, če kupec v 6 mesecih od podpisa predpogodbe ne sklene predpogodb za v členu 1.5 navedena zemljišča. V členu 1.6 določeni razvezni pogodbeni pogoj je bil nemogoč, ker ga je bilo iz pravnih razlogov nemogoče uresničiti. Kot takšen se je štel za neobstoječega (drugi odstavek 60. člena OZ).
Za primer odstopa tožene stranke od predpogodbe sta stranki sami določili pravno posledico v členu 5.4 predpogodbe. Ta je bila zgolj v povrnitvi stroškov tožeče stranke, kar ustreza povrnitvi negativnega pogodbenega interesa. S predpogodbo je tožeča stranka pristala na takšno pravno posledico, in ji kaj drugega ne gre. Tožeča stranka že zato ni mogla zahtevati povrnitve obogatitve na temelju prvega in tretjega odstavka 190. člena OZ. Ni utemeljeno njeno mnenje v odgovoru na pritožbo, da se uveljavljanju svojega zahtevka na tem temelju ni odpovedala. Mnenje tožeče stranke bi pomenilo, da bi lahko prosto izbirala med pravnimi temelji ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
ZGD-1 člen 221, 298, 307, 390, 395, 395/1-2. ZPP člen 189, 189/3, 350, 350/2.
visečnost pravde (litispendenca) - neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - protipravnost - sklic skupščine - razširitev dnevnega reda skupščine - glasovalna pravica - načelo enakega položaja delničarjev - pavšalni pritožbeni očitki - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Pritožbeno sodišče preizkuša izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov. Ti pa morajo biti podani tako, da so za pritožbeno sodišče razumljivi in dovolj opredeljeni. Če pritožba ni takšna, opravi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti zgolj omejen preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Delničarju, ki je predlagatelj razširjenega dnevnega reda ali dajalec nasprotnega predloga, ni mogoče odreči pravice do predlaganja razširitve dnevnega reda in postavitve nasprotnega predloga. Takšno pravico namreč ima po 298. členu ZGD-1. Dajanje predlogov za sprejemanje sklepov na skupščini je ena temeljnih pravic vsakega delničarja. Za zožitev te pravice ni nobene opore v ZGD-1 samem, če gre za povezane osebe, niti ni nobenega vsebinskega razloga.
vsebina izvršilnega naslova - višina terjatve - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je dolžnica višino terjatve izpodbijala z dejstvi, nastalimi pred izdajo izvršilnega naslova, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da dolžnica ni nasprotovala vsebini izvršilnega naslova. Z navedbami o nepravilnem knjiženju upnika je namreč izpodbijala materialnopravno zakonitost izvršilnega naslova, ki je lahko ponovno presojana le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vloženimi zoper izvršilni naslov, nikakor pa ne v izvršilnem postopku, kot je dolžnico pravilno poučilo sodišče prve stopnje.
uvedba postopka zaradi insolventnosti - predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - samostojni podjetnik - nepopoln predlog - poziv sodišča na dopolnitev predloga - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - bilanca stanja - identifikacijski podatki upnika - matična številka pravnega subjekta - ocenjena likvidacijska vrednost - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načrt finančnega prestrukturiranja - insolventnost dolžnika
Da bi sodišče predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju: PPP) sploh lahko obravnavalo, mora biti popoln, kar pomeni, da mora jasno in nedvoumno vsebovati vse tiste podatke in listine, ki jih zakon določa in so našteti v prvem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Namen predložitve zakonsko predpisanih listin, kar vključuje tudi popolnost listin iz drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 142. člena ZFPPIPP je v tem, da se upnikom omogoči, da ob upoštevanju razgrnjenega premoženjskega stanja dolžnika in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani PPP.
Matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja, med tem kot se ostali podatki pri pravni osebi lahko spreminjajo. Navedba matične številke je nujna zato, da ne prihaja pri pravnih osebah do zamenljivosti.
Ni dovolj, da so dejstva in okoliščine razvidni iz podatkov sodnega spisa, temveč morajo biti posebej opredeljeni in razvidni iz posebnega opisa dejstev in okoliščin, ki je sestavni del načrta finančnega prestrukturiranja. Ni namreč na sodišču in upnikih, da po sodnem spisu sami iščejo podatke, relevantne za odločanje o predlagani PPP, temveč je na predlagatelju dolžnost, da jih strne v formalen opis, kot to določa 1. točka prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP in s tem zagotovi popolnost predloga, iz katerega naj bi izhajala tudi njegova utemeljenost.
Tožeča stranka je toženca za obdobje od 1. 12. 2016 do prejema sklepa Vrhovnega sodišča RS (do vključno 20. 12. 2017) reintegrirala v delovno razmerje. Že zgolj v posledici obstoječega delovnega razmerja je toženec za to obdobje upravičen tudi do pravic iz delovnega razmerja (takšno stališče je zavzeto tudi v zadevah npr. VIII Ips 79/2009, Pdp 229/2017). To pomeni, da zaradi sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 70/2017, s katerim je bila ugodilna sodba razveljavljena, ni odpadla podlaga za priznanje pravic iz naslova na novo vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega razveljavitvenega sklepa ni odpadla pravna podlaga izplačil, ki se nanašajo na čas po 1. 12. 2016. Ta izplačila niso pomenila izvrševanje pravnomočne sodbe (I Pd 536/2014), ki je bila kasneje razveljavljena, ampak so pomenila izvrševanje obveznosti iz vzpostavljenega, obstoječega delovnega razmerja.
OZ člen 10, 86, 86/1, 132, 183. ZPP člen 163, 183, 183/3, 285.
ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - navadna škoda - povrnitev stroškov postopka - stroški odvetniških storitev - pravno priznana škoda - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - vzročna zveza
Pri materialno procesnem vodstvu je potrebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti, niti ne sme prekršiti svoje dolžnosti, da obe stranki obravnava nepristransko in enakopravno. Sodnik se torej ne sme pretvoriti v zagovornika stranke. Poziv sodnika tožeči stranki, da naj zaradi zgrešene stvarne legitimacije tožbo naknadno razširi na novega toženca, bi to mejo prekoračil.
Stranka lahko praviloma zahteva povračilo stroškov samo v pravdi, v kateri so ji ti stroški nastali.
ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 15, 15/2, 16, 16/1, 12, 17, 18, 18/3, 19, 25, 159.. ZZ člen 1.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba
VDSS se je že v odločbi Psp 209/2019 opredelilo, da vključitev ustanoviteljev zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe v obvezno zavarovanje, če še niso zavarovani na drugi podlagi, ni ustavno sporna, ne glede na to ali se pritožnik s tem strinja ali ne.
Iz ustaljene prakse VDSS izhaja, da je obvezno zavarovanje družbenika/ustanovitelja zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba vezano izključno na pravni položaj in s tem na status, ne pa na obseg prihodkov niti na dohodek družbe. Obvezno zavarovanje na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.