V obravnavani zadevi ni izkazan nobeden od ničnostnih razlogov, določenih v ZUP-u. Upravno odločbo je namreč za nično mogoče izreči le, če je podan kateri od razlogov od 1. do 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP. V ZPIZ-2 ni uzakonjene nepravilnosti, zaradi katere bi po 6. točki 1. odstavka 279. člena ZUP-a bila upravna odločba po posebni zakonski določbi, nična.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 49, 82, 82/3, 82/4, 204, 204/5, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. ZKolP člen 5.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot
Tožnik je na podlagi izdanih odredb toženke opravil poti v druge kraje, kar niso bile poti na delo na sedež delodajalca oziroma v kraj dela, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je te poti pravilno štelo kot službene poti po 205. členu KPDŽP in posledično tožniku prisodilo razliko med plačanimi povračili stroškov prevoza na delo in z dela ter povračili v višini stroškov za uporabo avtomobila v službene namene po 208. členu KPDŽP.
odškodninska tožba - odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - padec na stopnicah - javna pohodna površina - opustitev dolžnega ravnanja - upravljalec javne površine - vzdrževanje javne površine
Res je, da sodišče prve stopnje ni dobesedno zapisalo, da stopnice ne ustrezajo več standardu normalne pohodne poti, pa vendar je iz obrazložitve mogoče razbrati, da se je sodišče s tem ukvarjalo in tudi ugotovilo, da je šlo za poškodbo stopnišča, kjer se dnevno giblje večje število ljudi, da je šlo za večjo poškodbo (kar logično pomeni, da gre za odstopanje od preostalega dela javne površine), ki bi ob ustrezni skrbnosti pregledov morala biti opažena in ki je terjala sanacijo oziroma vsaj označbo, ki bi uporabnike stopnišča opozarjala na poškodovani del stopnišča. Vse to pa po presoji pritožbenega sodišča ustreza ugotovitvi, da poškodovani del stopnišča ni več ustrezal standardu normalne pohodne poti. Sodišče prve stopnje namreč pri svoji odločitvi ni izhajalo iz gole ugotovitve opustitve vzdrževanja, ampak je ugotavljalo tudi potrebnost ukrepanja in s tem odstopanje poškodovanega dela od siceršnje površine.
begosumnost - pripor - oseba s prebivališčem v tujini
Glede na to, da obtoženec nima prijavljenega niti začasnega, niti stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, hišni pripor kot nadomestni ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, nikakor ne pride v poštev, hkrati pa ni mogoče spregledati v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavljenih okoliščin, da je obtoženec kazniva dejanja izvrševal v več evropskih državah, s čimer si očitno zagotavlja sredstva za preživljanje ter da pogosto menjuje osebna imena, kar je njegov manever za izogibanje kazenskim postopkom na širšem območju Evrope.
ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 15, 15/2, 16, 16/1, 12, 17, 18, 18/3, 19, 25, 159.. ZZ člen 1.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba
VDSS se je že v odločbi Psp 209/2019 opredelilo, da vključitev ustanoviteljev zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe v obvezno zavarovanje, če še niso zavarovani na drugi podlagi, ni ustavno sporna, ne glede na to ali se pritožnik s tem strinja ali ne.
Iz ustaljene prakse VDSS izhaja, da je obvezno zavarovanje družbenika/ustanovitelja zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba vezano izključno na pravni položaj in s tem na status, ne pa na obseg prihodkov niti na dohodek družbe. Obvezno zavarovanje na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035564
ZZZDR člen 51, 51/2, 57. OZ člen 39, 39/2, 86. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZOdv člen 17, 17/5. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje bivših zakoncev - obseg skupnega premoženja - načelo realne subrogacije - življenjska in ekonomska skupnost - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti - tožba za razvezo zakonske zveze - delež na skupnem premoženju - sporazum o delitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - nemoralen pravni posel - nedopustna podlaga - izigravanje upnikov - odločitev o pravdnih stroških - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - vrednost spornega predmeta - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - postopek zavarovanja
Dokazno breme, da v času nakupa sporne nepremičnine ne bi obstajala več dejanska zakonska zveza, je na tistem, ki to trdi. V tem primeru sta to trdila toženca, zato onadva nosita dokazno breme o tem, da med njima ob nakupu sporne nepremičnine ni bilo (več) notranje komponente skupnosti oziroma medsebojne naklonjenosti ter posledično življenjske skupnosti. Pri tem je treba ob upoštevanju, da so določene formalnosti, ki jih zakon predvideva ob sklepanju in razvezi zakonske zveze, namenjene tudi varstvu pravnega prometa, vprašanje dejanskega prenehanja zakonske zveze v razmerju do tretjih oseb, kar je tožnica, presojati z večjo mero zadržanosti in v skladu z načelom restriktivnosti. Toženca bi torej morala s stopnjo prepričanja dokazati, da je njuna življenjska in ekonomska skupnost razpadla že pred nakupom nepremičnine v Č., kar pa jima, kot pravilno izhaja iz izpodbijane sodbe, ni uspelo.
Že dejstvo, da je bila za nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje tožencev, sklenjena kupoprodajna pogodba v obliki notarskega zapisa, ki je vsebovala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo (priloga B21), pred sklenitvijo Sporazuma, toženca pa sta kljub temu v Sporazumu ugotovila, da njuno skupno premoženje ne obstaja, v povezavi z dejstvom, da sta Sporazum sklenila, ko je njuna življenjska skupnost še obstajala in ko sta vedela za obstoj dolga drugega toženca do tožnice po pravnomočni sodbi, s stopnjo prepričanja izkazuje namen tožencev izigrati upnike, konkretno tožnico, kar je v nasprotju z moralnimi načeli.
ZPIZ-2 člen 194.. OZ člen 190.. URS člen 50, 50/2.
starostna pokojnina - vrnitev preplačila
Na podlagi pravnomočne odločitve o lastnosti zavarovanca in upravičenosti le do sorazmernega dela pokojnine, je odpadla pravna podlaga za izplačevanje starostne pokojnine v polnem znesku.
Pritožbeni očitek, da gre za neenakopravno obravnavo uživalcev pokojnine z drugimi, ki opravljajo določeno delo in zavarovanje za njih ni obvezno, tako ni utemeljen. Že Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 202/2017 z dne 6. 3. 2018 izpostavilo, da v okviru pravice do socialne varnosti Ustava RS v drugem odstavku 50. člena nalaga državi ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skrb za njegovo delovanje. Zakonodajalec določa pogoje in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz tega zavarovanja, ima pa tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Slednje pomeni, da zakonodajalec lahko enak pravni položaj pravnih subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih uredi različno, kar samo po sebi ne pomeni kršitve 2. člena Ustave RS. V pokojninsko zavarovanje je vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnega koli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravic iz tega zavarovanja. Z ZPIZ-2 je bila ukinjena možnost opravljanja dela oziroma dejavnosti v celoti in hkratnega uživanja polne pokojnine. Izjeme kombinacije dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine ureja ZPIZ-2 za zavarovance, ki pričnejo opravljati delo oziroma dejavnost, ki je podlaga za obvezno zavarovanje iz 14., 15., 16. in 17. člena zakona, to je za vse tako imenovane aktivne statuse. Dvojni status je urejen preko pravice do delne pokojnine, ponovnega vstopa v zavarovanje in izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine ter izplačila 20 % starostne ali predčasne pokojnine.
ZPP člen 334, 334/1, 343, 343/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - izročilna pogodba - zavrženje nedovoljene pritožbe - odpoved pritožbi - odpoved pravici do pritožbe - nedovoljena pritožba - razglasitev sodbe
Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena (če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis). Ker se je pritožnik veljavno in nepreklicno odpovedal pritožbi, je njegova pritožba vložena zoper sklep o dedovanju nedovoljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavreči.
odpoved s ponudbo nove pogodbe - odpravnina - ustrezna zaposlitev - kraj bivanja - oddaljenost kraja bivanja od kraja opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku ponudila ustrezno zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in za čas, ki je bil dogovorjen v prejšnji pogodbi. Tožnik je uveljavljal in dokazoval pot na delo in z dela, upoštevaje pri tem javni prevoz ter tudi njegovo hojo do avtobusne postaje. Pritožbeno sodišče poudarja, da peti odstavek 91. člena ZDR-1 določa le vožnjo z javnim prevoznim sredstvom, ne pa celoten čas, potreben za prihod na delo. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da je namen zakonodajalca upoštevati javni prevoz na relaciji, ki je najhitrejša in najbolj smotrna, brez nepotrebnega podaljšanja poti. Takšno pot pa je sodišče ugotovilo, da traja pot od tožnikovega doma do delovnega mesta in nazaj skupaj 2 uri in 24 minut, kar pomeni manj kot 3 ure. Sodišče je pri tem svojo odločitev utemeljilo tudi s tem, da gre za sicer "v kraju sodišča splošno znano razdaljo", da se prestopi na drug avtobus, sicer na isti postaji. Pritožbeno sodišče ne dvomi v takšno dokazno oceno sodišča prve stopnje in jo sprejema. Dodaja, da je tožnik na glavni obravnavi pred pritožbenim sodiščem navedel, da je njegova pot na delo in z dela trajala štiri ure. Zmotno vztraja, da bi moralo sodišče upoštevati ves čas prihoda na delo in z dela, torej tudi hojo od doma do postaje in od postaje do delovnega mesta, kar pa iz petega odstavka 91. člena ZDR-1 ne izhaja.
Dolžniki utemeljeno navajajo, da so vložili pritožbo po pooblaščencu v elektronski obliki. Njihova pritožba je bila podpisana, čeprav na njej ni bilo običajnega fizičnega podpisa oz. parafe, temveč je ta vsebovan(a) v elektronskem nosilcu.
V drugem odstavku 68. člena ZDSS-1 je izrecno določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije Zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka.
To po prepričanju pritožbenega sodišča velja tudi za povračilo stroškov izvedene priče in dejstvo, da je postopek potekal iz razlogov na strani tožnika, na kar se sklicuje pritožba, ni relevantno.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso
Glede na navedeno pravno podlago (224. člen ZFPPIPP) je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035985
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izločitvena pravda - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - nevpisana lastninska pravica - nakup nepremičnin - obremenitev nepremičnine s hipoteko - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - zavarovanje terjatve - prava uka stranka - skrbnost stranke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varnost pravnega prometa - pritožbena novota - sodna praksa
Za zaključek o obstoju tožničine lastninske pravice v pričakovanju oziroma pravice, ki preprečuje izvršbo, sta vprašanje njene skrbnosti pri usklajevanju zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim, in okoliščina, ali gre (pri tem) za osebo, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, nebistvena. Toženec namreč hipoteke ni pridobil na pravno-poslovni podlagi in se zato na načelo zaupanja v zemljiško knjigo oziroma varnost pravnega prometa ne more sklicevati.
Sodišče prve stopnje ni moglo zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj se ta kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo. Po drugem odstavku 258. člena ZPP je sodišče v tem primeru smelo zaslišati le tožečo stranko.
Pomislekov, ki bi vplivali na presojo o obstoju utemeljenega suma ne zbujajo niti pritožbene navedbe, da na kraju, ki je v lasti trgovine L., kjer bi naj bilo storjeno kaznivo dejanje, ni napisov o kamerah in snemanju, kar je pogoj za formalno pravno veljavo postopka. Gre za zatrjevanja o nezakonitosti pridobljenih dokazov, ki pa lahko na presojo o obstoju utemeljenega suma vplivajo le v primeru, če je dokaz bil pridobljen s tako hudo kršitvijo človekovih pravic, da je na prvi pogled očitno, da gre za nezakonit dokaz. Ker pa navedbe o odsotnosti opozorilnih napisov, da se na območju izvaja videonadzor, ostajajo zgolj na ravni trditev, bodo te navedbe prepuščene presoji v nadaljevanju postopka.
opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države
"Nevarnost za življenje in zdravje" je izkazana že s tem, ko obdolženec prevaža ljudi v nehumanih, nezdravih in smrtno nevarnih okoliščinah.
V obravnavanem konkretnem delu opisa je navedeno, da sta obtoženca s tem, ko sta osebe prevažala na način, da so med vožnjo morali stati in se niso imeli možnosti kam prijeti ter bili v zadušljivih razmerah, ogrozila njihovo zdravje in tudi življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji sodišča druge stopnje obravnavani zakonski znak povsem ustrezno konkretiziran, ker je izrecno opisano, da takšna vožnja že sama po sebi pomeni povzročitev nevarnosti za zdravje in življenje teh oseb. Prav zaradi opisanega načina prevažanja so bile osebe v vsakem trenutku med vožnjo že življenjsko ogrožene, še toliko bolj pa bi lahko bile, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, kar bi se lahko povsem nepričakovano zgodilo kadarkoli med vožnjo.
Res je sicer, da naj bi obdolženec očitana mu kazniva dejanja izvrševal ob zlorabi alkohola in da so v postopku angažirani izvedenci zavzeli stališče, da je nevarnost ponovitve podana le v primeru, če bi obdolženec nadaljeval s konzumiranjem alkohola, vendar pa zagovornik ne pojasni, na podlagi česa bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da obdolženec v bodoče alkohola ne bi več konzumiral.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka vloži takrat, kadar iz upravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zato izgubi pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP). Kot upravičen vzrok ni mogoče šteti napake, ki bi nastale na strani države oziroma sodišča, pač pa dogodke, na katere nista vplivala ne državni organ ne stranka.
Nadalje zmotno meni pritožba, da je podaja soglasja k mediaciji predstavljala njeno voljo, da se zadeva reši na drugačen način in da zato niso bili podani razlogi za izdajo zamudne sodbe. Toženki je poziv na odgovor na tožbo - obrazec Odg_d9 bil vročen, iz njega izhaja, da mora toženka na tožbo odgovoriti v roku 30 dni, sicer bo sodišče izdalo zamudno sodbo, prav tako bo sodišče izdalo zamudno sodbo v kolikor odgovor na tožbo ne bo obrazložen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034391
ZPP člen 214, 214/2, 243, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 649.
gradbena pogodba - opravljena gradbena dela - obseg del - substanciranost ugovora - postavitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - pravica do izjave stranke - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00042853
ZZK-1 člen 124, 148, 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 92.
ugovor sočasne izpolnitve - uvedba stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka nad tožnico toženka kot upnica trpi enake pravne posledice, kot vsi drugi upniki v stečajnem postopku, zato je njen ugovor sočasne izpolnitve neutemeljen. Upniki se namreč poplačujejo iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika.