Predhodna ravnanja obdolženčevih strokovnih pomočnikov ne morejo biti obravnavana tako kot da jih je pritožnik sam opravljal oziroma, da bi mu bila na takšen način pripisana, ampak ne gre zgolj za število vlog in njihovo sosledje, ampak za časovni razpon in zlasti razloge, zaradi katerih so bile vloge podane.
Namen, zaradi katerega je sodnica posameznica kaznovala zagovornika je v tem, da omogoči izvedbo postopka brez zavlačevanja iz 15. člena ZKP, zagovornikove zahteve za izločitev sodnice pa so očitno merile na zavlačevanje postopka.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - zavrženje - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je s strani pritožnika dne 10. 10. 2019 vložena tožba nepopolna oziroma neprimerna za (vsebinsko) obravnavo, zaradi česar jo je (v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP) upravičeno zavrglo.
gospodarska družba - pravna subjektiviteta - odgovornost za obveznosti - sprememba zakonitega zastopnika - nastanek dolga
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da se tožena stranka obveznosti (ki je predmet tožbenega zahtevka) ne more razbremeniti s sklicevanjem, da je večina dolga nastala v času, preden je sedanji zakoniti zastopnik in lastnik družbo prevzel v upravljanje. Gospodarska družba (v tem primeru družba z omejeno odgovornostjo) ima namreč svojo lastno pravno subjektiviteto, ločeno od subjektivitete (članov) organov upravljanja in vodenja. Po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 je družba za svoje obveznosti odgovorna le z (vsem) lastnim premoženjem, ne pa tudi s premoženjem (bivših) poslovodij, zakon pa določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki (drugi odstavek 7. člena ZGD-1). Vtoževano terjatev mora torej poravnati družba, četudi je (kot zatrjuje toženka) dolg nastal pod prejšnjim poslovodstvom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034391
ZPP člen 214, 214/2, 243, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 649.
gradbena pogodba - opravljena gradbena dela - obseg del - substanciranost ugovora - postavitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - pravica do izjave stranke - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00034490
ZPND člen 1, 1/1, 15, 15/1, 19, 22b.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepa - vloga centra za socialno delo - vloga sodišča - dokazovanje - dokazna vrednost dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Delo CSD je usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
delež zakonca na skupnem premoženju - uporabnina za nepremičnino - sklep o prekinitvi postopka
Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00038449
ZSZ člen 62. ZPP člen 212.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - sorazmerno plačilo - neposredni uporabnik nepremičnin - ugovor pravnomočno razsojene stvari - dokazni predlogi - pobotni ugovor - plačilo uporabnine za nepremičnine
Pravilno je sodišče toženki naložilo plačila sorazmernega dela nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z 62. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) je neposredni zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe, neposredni uporabnik pa je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00034551
KZ-1 člen 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - obstoj kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje, ki je zato pravno pomembno dejstvo glede presoje že razsojene stvari in podlaga za uporabo 4. točke 357. člena ZKP v zvezi z 10. členom ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00042853
ZZK-1 člen 124, 148, 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 92.
ugovor sočasne izpolnitve - uvedba stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka nad tožnico toženka kot upnica trpi enake pravne posledice, kot vsi drugi upniki v stečajnem postopku, zato je njen ugovor sočasne izpolnitve neutemeljen. Upniki se namreč poplačujejo iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - nasilje v družini - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Kot objektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnosti, je upoštevalo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj, zlasti kaznivega dejanja na škodo matere, in izpostavilo, da iz okoliščin in načina storitve očitanih kaznivih dejanj izhaja, da naj bi jih obdolženi, z izjemo kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, storil na nasilen način in nad svojimi najbližjimi, da naj bi že v preteklosti vršil psihično in fizično nasilje, ko naj bi nasilna ravnanja nad oškodovanko izvrševal v daljšem časovnem obdobju, da naj bi grozil tudi bratu in celo policistu, vse to pa v času preizkusne dobe po pogojni obsodbi zaradi kaznivega po 1. odstavku 186. člena KZ-1, ki mu je bila izrečena dne 12. 6. 2019, hkrati pa mu je v preteklosti že bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja zoper isto oškodovanko, pa je kljub temu psihično in fizično nasilje stopnjeval. Vse izpostavljene okoliščine pa kažejo tudi na subjektivni vidik ponovitvene nevarnosti, saj obdolženčevo ravnanje očitno kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda, na njegovo negativno osebnost in vztrajnost, ko očitno kljub predhodnemu obravnavanju s strani policistov očitno nima namena prenehati z nasilnimi ravnanji, ko naj bi ta očitno le še stopnjeval.
spori iz družinskega razmerja - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - določitev stikov - način izvajanja stikov - obseg stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - duševna motnja matere - nujen ukrep - načelo hitrosti postopka
Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka vloži takrat, kadar iz upravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zato izgubi pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP). Kot upravičen vzrok ni mogoče šteti napake, ki bi nastale na strani države oziroma sodišča, pač pa dogodke, na katere nista vplivala ne državni organ ne stranka.
Nadalje zmotno meni pritožba, da je podaja soglasja k mediaciji predstavljala njeno voljo, da se zadeva reši na drugačen način in da zato niso bili podani razlogi za izdajo zamudne sodbe. Toženki je poziv na odgovor na tožbo - obrazec Odg_d9 bil vročen, iz njega izhaja, da mora toženka na tožbo odgovoriti v roku 30 dni, sicer bo sodišče izdalo zamudno sodbo, prav tako bo sodišče izdalo zamudno sodbo v kolikor odgovor na tožbo ne bo obrazložen.
Res je sicer, da naj bi obdolženec očitana mu kazniva dejanja izvrševal ob zlorabi alkohola in da so v postopku angažirani izvedenci zavzeli stališče, da je nevarnost ponovitve podana le v primeru, če bi obdolženec nadaljeval s konzumiranjem alkohola, vendar pa zagovornik ne pojasni, na podlagi česa bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da obdolženec v bodoče alkohola ne bi več konzumiral.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035711
ZKP člen 358, 358-4, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - nekaznovanost - sprememba sodbe - oprostilna sodba
Na obstoj nesorazmernosti, med pomenom ravnanja, ki se očita obdolžencu, ki ni predkaznovan, glede na posledice, ki bi jih povzročila obsodba, kažejo okoliščine, v katerih je obdolženec storil očitano dejanje.
opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države
"Nevarnost za življenje in zdravje" je izkazana že s tem, ko obdolženec prevaža ljudi v nehumanih, nezdravih in smrtno nevarnih okoliščinah.
V obravnavanem konkretnem delu opisa je navedeno, da sta obtoženca s tem, ko sta osebe prevažala na način, da so med vožnjo morali stati in se niso imeli možnosti kam prijeti ter bili v zadušljivih razmerah, ogrozila njihovo zdravje in tudi življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji sodišča druge stopnje obravnavani zakonski znak povsem ustrezno konkretiziran, ker je izrecno opisano, da takšna vožnja že sama po sebi pomeni povzročitev nevarnosti za zdravje in življenje teh oseb. Prav zaradi opisanega načina prevažanja so bile osebe v vsakem trenutku med vožnjo že življenjsko ogrožene, še toliko bolj pa bi lahko bile, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, kar bi se lahko povsem nepričakovano zgodilo kadarkoli med vožnjo.
Prizadetost posameznikovega interesa je odprt pravni pojem, ki se zapolni z vsebino v vsakem konkretnem primeru posebej. Ugotovitev, da je bilo s spornim člankom poseženo v tožničino osebnostno sfero na tak način, da ima o sporni problematiki pravico podati svoje stališče, hkrati pomeni, da ji je toženec, kot odgovorni urednik medija, ki je sam izbral temo članka, dolžan omogočiti objavo popravka, s čemer pa še ne bo poseženo v čast in dobro ime medija, niti v pravico do svobode izražanja.
ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - povzročitev velike premoženjske škode - nakup in prodaja nepremičnin - zadostna obrazložitev
Izpolnjeni so vsi potrebni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki sicer vsebuje tri alineje. V prvi alineji je pet različnih okoliščin, od katerih zadošča, da je izpolnjena ena sama, da je ob hkratnem obstoju pogojev iz druge in tretje alineje mogoče odrediti (nadaljnje) zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odtujitev blaga - delo skladiščnika
Pritožba neutemeljeno kot bistveno izpostavlja, da do odtujitve palet ni prišlo, češ da sta se ob odkritju še vedno nahajali v prostorih tožene stranke. Tožnik in sodelavec sta že s tem, ko sta nepooblaščeno in na nedovoljen način obe paleti z bronom (eno povito na način, da je bila videti kot palete gotovih izdelkov) odpeljala iz skladišča za bron in ju skrila v skladiščih, v katerih nista imeli kaj iskati, na zunaj manifestirala prilastitveni namen in onemogočila toženi stranki, da s paletama razpolaga. Organizirano in usklajeno ravnanje tožnika in sodelavca, ki sta obravnavanega dne zavestno kršila dogovor s sodelavko glede načina raztovarjanja, tehtanja in pospravljanja palet v točno določena skladišča, utemeljuje obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, še posebej ob upoštevanju ugotovitev, da je tožnik zaradi dolgoletnega opravljanja dela skladiščnika dobro poznal poslovanje skladišča, da je vedel, kakšne so njegove delovne naloge (ki med drugim zajemajo prevzemanje in izdajanje blaga ter pravilno hranjenje blaga v skladiščih) ter da mu je bilo znano tudi to, da morajo biti vsi premiki blaga iz ali v skladišče ustrezno evidentirani.
ZDR-1 člen 73, 73/1, 73/1-6, 74, 74/3, 77.. ZPP člen 181, 181/2.
zavrženje tožbe - pravna korist - razrešitev s funkcije - vodilni delavec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - direktor - vodstveni delavci
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi hkrati dogovorjeno pravico, da po izteku mandata sklene s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto, ki odgovarja njegovi strokovni izobrazbi in drugi posebni usposobljenosti (III. točka pogodbe). Tožnikova pogodba o zaposlitvi je v delu, ki se je nanašal na vodilno delovno mesto (za določen čas), za tožnika prenehala veljati s predčasno razrešitvijo na podlagi 1. alineje 77. člena ZDR-1. Ni pa s tem prenehala veljati tudi v delu, ki je tožniku zagotavljal delovno razmerje za nedoločen čas (prim. VIII Ips 73/2019). Delovno razmerje za nedoločen čas tožnika je prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je tožnik (pravilno in smiselno) postavil še zahtevek na ugotovitev nezakonitosti te odpovedi. Ker razrešitev tožnika ni imela vpliva na delovno razmerje za nedoločen čas, ampak zgolj na tisti del, ki je bil vezan na opravljanje dela na vodilnem delovnem mestu za čas mandata, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da nima pravnega interesa za tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti razrešitve (oziroma odpravo sklepa o razrešitvi).
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi in sklepu presojalo zakonitost tožnikove razrešitve, čeprav ob odločitvi o zavrženju tožbe za ugotovitev nezakonitosti oziroma odpravo sklepa o razrešitvi z vodilne funkcije za ta ni imelo podlage. Zakonitost razrešitve ni odločilno dejstvo z vidika presoje utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je pa zakonitost razrešitve predhodno vprašanje pri presoji zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga. Šele če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila razrešitev zakonita, bi se odprlo vprašanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katere bistvena vsebina je bila, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost, da po izteku mandata ponudi tožniku sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto, ki odgovarja njegovi strokovni izobrazbi in drugi posebni usposobljenosti v skladu s III. točko pogodbe o zaposlitvi.