Tožnik je s primarnim zahtevkom zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi bistvene zmote glede lastnosti predmeta, s podrejenim zahtevkom pa je uveljavljal, da ta kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena zaradi nesporazuma. V tem primeru ne gre za dva identična zahtevka, saj je drugačen tako tožbeni predlog, kot dejanska in pravna podlaga, prav tako ne gre za razmerje vključenosti, saj podrejeni zahtevek ni vsebovan že v primarnem zahtevku.
Nasprotni udeleženec je pritožbo poslal po elektronski pošti, in to brez vsakršnega podpisa. V skladu z določbo 335. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00035940
ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3. ZJRM-1 člen 6, 6/2. KZ-1 člen 122, 122/1. URS člen 31. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - prekršek nasilnega in drznega vedenja
Pri oceni, ali med dejanskim stanjem prekrška ter kaznivega dejanja obstaja identiteta (idem), je potrebno pretehtati, ali obravnavano kaznivo dejanje temelji na identičnih ali bistveno enakih historičnih dejstvih kot prekršek.
Ob primerjavi dejstvenega opisa prekrška za obdolženega v plačilnem nalogu z dejstvenim opisom kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da le-ta nista identična, saj vsebuje opis kaznivega dejanja še dodatne bistvene elemente kaznivega dejanja, in sicer dejstvo, da je oškodovanec zaradi udarca obdolženega s pestjo v nos utrpel večfragmentni zlom nosnih kosti, zaradi česar je bila njegova splošna zmožnost za delo za devet tednov zmanjšana, njegova zunanjost tri tedne prizadeta ter za devet tednov oslabljen njegov nos, medtem ko iz opisa prekrška v plačilnem nalogu izhaja, da je obdolženi prišel v spor zaradi parkiranja z oškodovancem, pri tem sporu je prišlo do prerivanja, pri čemer je obdolženi s pestjo udaril oškodovanca v predel desne strani obraza, posledica tega pa je bila vidna rdečica.
Kaznivo dejanje sicer res temelji na enakem historičnem dogodku kot prekršek, vendar pa pri kaznovanju za prekršek s plačilnim nalogom ni bila upoštevana poškodba, ki bi jo lahko okvalificirali kot lahko telesno poškodbo in ki je bila kot bistveni znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe upoštevana pri izdaji izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, da gre za kršitev načela ne bis in idem se tako pokažejo kot neutemeljene.
postopek v sporu majhne vrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sodni praksi se je utrdilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana in dokazni predlogi za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno, za takšno zahtevo ne štejejo.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - zakonski rok - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka
Izpodbijani sklep je bil pooblaščenki nasprotnega udeleženca vročen s fikcijo skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, in sicer tako, da je bilo 18. 12. 2019 v njenem poštnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja ter opozorilo na petnajstdnevni rok, v katerem ga mora dvigniti. Ker pooblaščenka nasprotnega udeleženca pisanja v tem roku ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je bilo 2. 1. 2020, nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan 3. 1. 2020 pa je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je iztekel z dnem 17. 1. 2020. Pritožba nasprotnega udeleženca, vložena priporočeno po pošti 22. 1. 2020, je zato prepozna, ker je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.
ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - laična pritožba - tožba zaradi plačila odškodnine - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - omejitev vrednosti spornega predmeta
Pritožnik je s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti uspel, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno.
oprostitev plačila stroškov - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost dopolnitve vloge - potek roka - zamuda
Ker pritožnica svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse do izteka roka, ki ga je v sklepu postavilo sodišče ni dopolnila, niti ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v pritožbi pa tudi ne predlaga nobenega dokaza, da je petdnevni rok zamudila iz opravičljivih razlogov, je pritožba neutemeljena.
KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/3, 307, 307/1.
zloraba prostitucije - zakonski znaki kaznivega dejanja - izkoriščanje - izkoriščanje prostitucije - spolna samoodločba - avtonomija žrtve - trgovina z ljudmi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pravna dobrina, ki je zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Gre za posege v njeno ekonomsko svobodo in za posege v njeno splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja. Za izkoriščanje prostitucije ni mogoče šteti zgolj kakršnokoli obliko sodelovanja pri prostituciji druge osebe, od katere ima storilec neko premoženjsko korist. Z izkoriščanjem je mišljena tista udeležba pri prostituciji druge osebe, pri kateri so medsebojne koristi in dajatve obeh udeleženih oseb v tako očitnem nesorazmerju, da je oseba, ki se prostituira, zaradi tega lahko omejena v svoji osebni in ekonomski svobodi.
Izkoriščanje prostitucije predstavlja bistvo izvršitve tako kaznivega dejanja zlorabe prostitucije kot tudi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, vendar se pri kaznivem dejanju trgovine z ljudmi s posameznikom razpolaga kot z blagom, pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije pa posameznik ohrani določeno stopnjo suverenosti.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - novo dejstvo - procesna skrbnost - nezadostna skrbnost - razpravno načelo
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pojasnilo z ugotovitvijo, da toženec ni navedel vseh pravotvornih dejstev, ki so potrebna za presojo pravočasnosti in dovoljenosti takšnega predloga. Da je tožnikovo državljanstvo odločilno dejstvo, bi toženec moral vedeti, sploh ker ga je v pravdi ves čas zastopal odvetnik; da tožnik nima slovenskega državljanstva, ampak le državljanstvo Bosne in Hercegovine, pa bi toženec lahko izvedel brez večjega napora in ob minimalni procesni skrbnosti.
Dovoljenost predloga za obnovo je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti v vseh fazah obnovitvenega postopka, torej tudi potem, ko je nasprotnik odgovoril na predlog.
Sodišče prve stopnje pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar zgolj v okviru ponujenega trditvenega gradiva. Zmotno je toženčevo prepričanje, da bi moralo sodišče samo poiskati dejstva, ki bi utegnila koristiti ali škoditi posamezni pravdni stranki. Takšno ravnanje sodišča bi bilo v očitnem nasprotju z razpravnim načelom.
ZDZdr člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 68, 79, 104, 105. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - pravice na zdravljenju pridržanih oseb - pravica do uporabe telefona - pravica do sprejemanja obiskov - omejitev osebne svobode - omejitev pravic - inšpekcijski nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - upravičenost za zastopanje - nedovoljena pritožba - upravičen predlagatelj - stroški postopka
Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.
Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.
Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševno zdravje - milejši ukrep
Ker je pacient popolnoma nekritičen do svojega stanja in jemanja zdravil, je edina možnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom za čas do treh mesecev s ciljem, da ob rednem prejemanju antipsihotične terapije psihotična simptomatika, blodnje in halucinacije izzvenijo in da se doseže tolikšna kritičnost do bolezni, da bo po odpustu jemal terapijo in je ne bo takoj opustil, kot ponavadi (doslej). Milejše oblike pomoči zaenkrat še ne pridejo v poštev, saj pacient zaradi nekritičnosti pri zdravljenju ne bi bil sposoben zadovoljivo sodelovati.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286a, 286a/5. OZ člen 50, 435.
kupoprodajna pogodba - dogovor o kupnini - dogovorjena kupnina - volja pogodbenih strank - višina kupnine - kompenzacija - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - prevzem dolga - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - ugovor pasivne legitimacije - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - ustrezna skrbnost - odpoved pooblastila - opravičljivi razlogi za zamudo - obstoj dolga - pobot - upniško dolžniško razmerje - darilo - neupravičena obogatitev
Če toženec zatrjuje, da gre za navidezno pogodbo, bi jo moral pred sodiščem izpodbijati, saj bi le tako lahko bilo ugotovljeno, da je navidezna.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na peti odstavek 286.a člena ZPP. Ta člen je treba tolmačiti v povezavi z 286. členom ZPP, saj peti odstavek 286.a člena ZPP velja le za vloge in listine, posredovane sodišču pred opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Drugačno tolmačenje bi povsem izničilo določila prekluzije prvega in četrtega odstavka 286. člena ZPP.
trditveno breme - razpravno načelo - odlog izvršbe - posebno upravičen razlog
Pritožba utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom odločitve kršilo razpravno načelo. Dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, namreč vlagatelj predloga ni zatrjeval, sodišče pa glede na določbo 71. člena ZIZ, iz posebno upravičenih razlogov (torej po drugem odstavku 71. člena ZIZ) izvršbe ne more odložiti po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037798
ZPP člen 76, 76/1. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZDru člen 5, 5/1. ZVEtL-1 člen 3, 8, 46.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - društvo - neobstoječa oseba - pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka - udeleženec v nepravdnem postopku - upravičeni predlagatelj postopka - predlog za nadaljevanje postopka - zavrženje predloga
Društvo je lahko udeleženec nepravdnega postopka, ne sodi pa v krog upravičenih predlagateljev, ki lahko po 46. členu ZVEtL-1 začnejo postopek.
Če predlog za začetek postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže, če noben drug upravičen predlagatelj ne predlaga nadaljevanja postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038548
ZIZ člen 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1, 273/1-2. ZPP člen 142, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 358, 358-6.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis zaznambe prepovedi - sredstvo zavarovanja - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - osebna vročitev - pravica do izjave
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se morajo pisanja, v katerih se stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Sredstvo zavarovanja v predlagani začasni odredbi je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, takega zavarovanja pa tožnik ne more doseči, ker toženka ni (več) lastnica nepremičnine.
Pritožbeno sodišče ni opravilo pritožbene obravnave, ker bi tudi sodišče prve stopnje, če bi mu bila zadeva vrnjena v nov postopek, postopalo na enak način; upoštevalo bi odgovor na ugovor tožnika in brez naroka (znova) ugodilo ugovoru in sklep o zavarovanju razveljavilo, že (zgolj) iz razloga, ker ni pogojev za zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Odločilna je okoliščina, da je pritožbeno sodišče odpravilo kršitev sodišča prve stopnje, s tem, ko je upoštevalo tožnikov odgovor na ugovor, na ta način pa je postopalo tudi racionalno, ker je bilo mogoče kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti na seji senata, brez posega v pravice tožnika do (neposrednega) izjavljanja.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - varstvo pri delu v gozdarstvu - opravljanje gozdarske dejavnosti - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - oprostitev odškodninske odgovornosti - krivdno ravnanje oškodovanca - ravnanje oškodovanca - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - kršitev pravil - varstvo pri delu v gozdu - izvedenec za varstvo pri delu
Za tožnikovo poškodbo je objektivno odgovoren njegov delodajalec.
Materialnopravno pravilno je sodišče zaključilo, da se toženkin zavarovanec ne more niti delno razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za obravnavano delovno nezgodo, čeprav jo je povzročil tožnik s hudo kršitvijo pravil o varnem delu v gozdu.
Po drugem odstavku 153. člena OZ bi se lahko toženkin zavarovanec svoje odškodninske odgovornosti razbremenil le, če bi dokazal, da tožnikovega ravnanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ta dokaz toženki ni uspel. Še več, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec ravnal tudi krivdno, ko je tožnika razporedil na samostojno delo, čeprav zanj ni izpolnjeval predpisanih minimalnih pogojev. Teža te kršitve pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehta nespametno ravnanje tožnika kot oškodovanca pri poskusu reševanja obviselih dreves, sploh ker je bil v danih okoliščinah na delovišču prepuščen zgolj lastni iznajdljivosti. Ker torej ni pogojev za deljeno odgovornost (prvi odstavek 171. člena OZ), je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
ZPIZ-2 člen 129.. BBHSZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik določeno zavarovalno dobo dopolnil v BiH in ne pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Ker gre za dobo, dopolnjeno v dveh sedaj samostojnih državah, je vprašanje upoštevanja teh dob in pa določitev dajatev uredil Sporazum o socialnem zavarovanju, ki predstavlja mednarodno pogodbo.
Sodišče prve stopnje in že pred tem toženec, pri upoštevanju pokojninske dobe za odmero starostne pokojnine pravilno v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Sporazuma ni upoštevalo pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v BiH. Doba prebita in dopolnjena v BiH se v vsakem primeru šteje le glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne upošteva pa se pri odmeri pokojnine. Izjema bi bila le doba, krajša od 12 mesecev, za katero je v 23. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju izrecno določeno, da mora to zavarovalno dobo nosilec druge države pogodbenice, v konkretnem primeru bi bila to Slovenija, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve upoštevati pri izračunu tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih. Vendar v tožnikovem primeru ne gre za dobo krajšo od 12 mesecev, ampak za daljšo dobo. V tožnikovem primeru gre za situacijo, ko je izpolnil pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine že s slovensko zavarovalno dobo in mu je bila skladno z 21. členom Sporazuma priznana pravica do pokojnine, upoštevaje le slovensko zavarovalno dobo.