predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - novo dejstvo - procesna skrbnost - nezadostna skrbnost - razpravno načelo
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pojasnilo z ugotovitvijo, da toženec ni navedel vseh pravotvornih dejstev, ki so potrebna za presojo pravočasnosti in dovoljenosti takšnega predloga. Da je tožnikovo državljanstvo odločilno dejstvo, bi toženec moral vedeti, sploh ker ga je v pravdi ves čas zastopal odvetnik; da tožnik nima slovenskega državljanstva, ampak le državljanstvo Bosne in Hercegovine, pa bi toženec lahko izvedel brez večjega napora in ob minimalni procesni skrbnosti.
Dovoljenost predloga za obnovo je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti v vseh fazah obnovitvenega postopka, torej tudi potem, ko je nasprotnik odgovoril na predlog.
Sodišče prve stopnje pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar zgolj v okviru ponujenega trditvenega gradiva. Zmotno je toženčevo prepričanje, da bi moralo sodišče samo poiskati dejstva, ki bi utegnila koristiti ali škoditi posamezni pravdni stranki. Takšno ravnanje sodišča bi bilo v očitnem nasprotju z razpravnim načelom.
ZST-1 člen 22. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 343, 343/4, 365, 365-1, 365-2, 366.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - nedenarni tožbeni zahtevek - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti
Toženec še ni upravičen do vsebinskega obravnavanja pritožbe glede ugotovljene vrednosti spornega predmeta. Tej bo lahko nasprotoval v pritožbi zoper končno odločbo. Toženčeva pritožba v navedenem delu ni dovoljena, kljub drugačnemu pravnemu pouku, ki ga vsebuje izpodbijani sklep.
ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - laična pritožba - tožba zaradi plačila odškodnine - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - omejitev vrednosti spornega predmeta
Pritožnik je s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti uspel, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - zakonski rok - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka
Izpodbijani sklep je bil pooblaščenki nasprotnega udeleženca vročen s fikcijo skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, in sicer tako, da je bilo 18. 12. 2019 v njenem poštnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja ter opozorilo na petnajstdnevni rok, v katerem ga mora dvigniti. Ker pooblaščenka nasprotnega udeleženca pisanja v tem roku ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je bilo 2. 1. 2020, nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan 3. 1. 2020 pa je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je iztekel z dnem 17. 1. 2020. Pritožba nasprotnega udeleženca, vložena priporočeno po pošti 22. 1. 2020, je zato prepozna, ker je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.
predlog za ureditev meje - sestavine predloga za ureditev meje - dopolnitev predloga - zamuda
Pritožnica, ki je zamudila 30 dnevni rok za dopolnitev predloga za določitev meje, tega ne more doseči v pritožbenem postopku brez opravičljivih razlogov.
oprostitev plačila stroškov - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost dopolnitve vloge - potek roka - zamuda
Ker pritožnica svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse do izteka roka, ki ga je v sklepu postavilo sodišče ni dopolnila, niti ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v pritožbi pa tudi ne predlaga nobenega dokaza, da je petdnevni rok zamudila iz opravičljivih razlogov, je pritožba neutemeljena.
postopek v sporu majhne vrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sodni praksi se je utrdilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana in dokazni predlogi za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno, za takšno zahtevo ne štejejo.
Nasprotni udeleženec je pritožbo poslal po elektronski pošti, in to brez vsakršnega podpisa. V skladu z določbo 335. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševno zdravje - milejši ukrep
Ker je pacient popolnoma nekritičen do svojega stanja in jemanja zdravil, je edina možnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom za čas do treh mesecev s ciljem, da ob rednem prejemanju antipsihotične terapije psihotična simptomatika, blodnje in halucinacije izzvenijo in da se doseže tolikšna kritičnost do bolezni, da bo po odpustu jemal terapijo in je ne bo takoj opustil, kot ponavadi (doslej). Milejše oblike pomoči zaenkrat še ne pridejo v poštev, saj pacient zaradi nekritičnosti pri zdravljenju ne bi bil sposoben zadovoljivo sodelovati.
ZDZdr člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 68, 79, 104, 105. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - pravice na zdravljenju pridržanih oseb - pravica do uporabe telefona - pravica do sprejemanja obiskov - omejitev osebne svobode - omejitev pravic - inšpekcijski nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - upravičenost za zastopanje - nedovoljena pritožba - upravičen predlagatelj - stroški postopka
Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.
Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.
Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.
Tožnica ima sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Obsojenec niti v ugovoru niti v pritožbi zoper prvostopni sklep ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je rok zamudi iz opravičenih razlogov, niti ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje. Zgolj pavšalno zatrjuje, da v 8 dnevnem roku ne bi mogel urediti niti brezplačne pravne pomoči, ki mu pripada po zakonu kot prejemniku socialne pomoči. Zato s svojo pritožbo ne more biti uspešen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038548
ZIZ člen 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1, 273/1-2. ZPP člen 142, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 358, 358-6.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis zaznambe prepovedi - sredstvo zavarovanja - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - osebna vročitev - pravica do izjave
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se morajo pisanja, v katerih se stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Sredstvo zavarovanja v predlagani začasni odredbi je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, takega zavarovanja pa tožnik ne more doseči, ker toženka ni (več) lastnica nepremičnine.
Pritožbeno sodišče ni opravilo pritožbene obravnave, ker bi tudi sodišče prve stopnje, če bi mu bila zadeva vrnjena v nov postopek, postopalo na enak način; upoštevalo bi odgovor na ugovor tožnika in brez naroka (znova) ugodilo ugovoru in sklep o zavarovanju razveljavilo, že (zgolj) iz razloga, ker ni pogojev za zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Odločilna je okoliščina, da je pritožbeno sodišče odpravilo kršitev sodišča prve stopnje, s tem, ko je upoštevalo tožnikov odgovor na ugovor, na ta način pa je postopalo tudi racionalno, ker je bilo mogoče kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti na seji senata, brez posega v pravice tožnika do (neposrednega) izjavljanja.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva in pravilno ugotovilo, da obsojenec dela v splošno korist po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 56536/2017 z dne 28. 8. 2018, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 25. 9. 2019 in po kateri bi moral opraviti 1078 ur dela v splošno korist v obdobju enega leta, ni opravil iz subjektivnih in ne iz objektivnih razlogov.
Okoliščina, da si je obsojenec po izreku pravnomočne sodbe, po kateri bi moral opraviti delo v splošno korist, ustvaril družino, ni okoliščina, ki bi obsojencu preprečevala, da v roku, ki ga je določilo sodišče s pravnomočno sodbo, delo v splošno korist opravi.
Prav tako med objektivne okoliščine ni šteti obsojenčeve odločitve, da bo v tem času raje delal v tujini in nekaj zaslužil. Gre za namreč za subjektivno odločitev obsojenca, s katero je zaslužku dal prednost pred izpolnitvijo izvršitve kazenske sankcije, naložene s pravnomočno kazensko sodbo. Zavestno se je odločil, da bo ravnal v nasprotju s pravnomočno sodbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadenega sklepa, pravilna.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
odlog izvršbe na predlog tretjega - hipotekarni dolžnik - pridobitev solastnega deleža na nepremičnini
Glede na povzeto vsebino predloga ter zemljiškoknjižnega izpiska (iz katerega izhaja, da sta tretja (že) do 1/8 celote vsak lastnika nepremičnine ID znak: parcela ... 793/5 z učinkom od dne 30. 1. 2019, ter da je pri navedeni nepremičnini vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice z učinkom od dne 30. 1. 2018, tako ni jasno, ali sta tretja predlagala odlog izvršbe pri solastninskem deležu prvo dolžnika ali pri solastninskem deležu druge dolžnice.