prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - zakonski rok - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka
Izpodbijani sklep je bil pooblaščenki nasprotnega udeleženca vročen s fikcijo skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, in sicer tako, da je bilo 18. 12. 2019 v njenem poštnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja ter opozorilo na petnajstdnevni rok, v katerem ga mora dvigniti. Ker pooblaščenka nasprotnega udeleženca pisanja v tem roku ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je bilo 2. 1. 2020, nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan 3. 1. 2020 pa je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je iztekel z dnem 17. 1. 2020. Pritožba nasprotnega udeleženca, vložena priporočeno po pošti 22. 1. 2020, je zato prepozna, ker je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40.
izvedenec finančne stroke - odmera nagrade in stroškov izvedenca - pisno izvedensko mnenje - pravica do nagrade - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Izvedenec je odgovoril na postavljena vprašanja iz sklepa sodišča. Če tožena stranka z odgovori ni zadovoljna in želi izvedenca izločevati, to ni predmet pritožbenega preizkusa sklepa o odmeri izvedenine.
Tožnik je s primarnim zahtevkom zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi bistvene zmote glede lastnosti predmeta, s podrejenim zahtevkom pa je uveljavljal, da ta kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena zaradi nesporazuma. V tem primeru ne gre za dva identična zahtevka, saj je drugačen tako tožbeni predlog, kot dejanska in pravna podlaga, prav tako ne gre za razmerje vključenosti, saj podrejeni zahtevek ni vsebovan že v primarnem zahtevku.
nasprotna tožba - nedopustna tožba - pravica do pravnega varstva - pravica do obrambe v postopku - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - atrakcija pristojnosti - načelo ekonomičnosti postopka - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - odškodninska tožba - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - faza priprav na glavno obravnavo - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izjava stranke - predhodno vprašanje - korekturna dolžnost sodišča
Ni res, da je tožnikoma v primeru, ko se nasprotna tožba ne dovoli, odvzeta pravica do obrambe in pravnega varstva. Tožba za plačilo odškodnine ni bila zavržena, ampak je bila zgolj nedopustna kot nasprotna tožba. To pomeni, da se bo obravnavala kot samostojna tožba pred stvarno pristojnim sodiščem.
Načelo ekonomičnosti postopka je mogoče upoštevati v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti.
Nasprotni udeleženec je pritožbo poslal po elektronski pošti, in to brez vsakršnega podpisa. V skladu z določbo 335. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
postopek v sporu majhne vrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sodni praksi se je utrdilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana in dokazni predlogi za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno, za takšno zahtevo ne štejejo.
oprostitev plačila stroškov - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost dopolnitve vloge - potek roka - zamuda
Ker pritožnica svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse do izteka roka, ki ga je v sklepu postavilo sodišče ni dopolnila, niti ni vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v pritožbi pa tudi ne predlaga nobenega dokaza, da je petdnevni rok zamudila iz opravičljivih razlogov, je pritožba neutemeljena.
predlog za ureditev meje - sestavine predloga za ureditev meje - dopolnitev predloga - zamuda
Pritožnica, ki je zamudila 30 dnevni rok za dopolnitev predloga za določitev meje, tega ne more doseči v pritožbenem postopku brez opravičljivih razlogov.
ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - laična pritožba - tožba zaradi plačila odškodnine - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - omejitev vrednosti spornega predmeta
Pritožnik je s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti uspel, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno.
ZDZdr člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 68, 79, 104, 105. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 4, 4/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - pravice na zdravljenju pridržanih oseb - pravica do uporabe telefona - pravica do sprejemanja obiskov - omejitev osebne svobode - omejitev pravic - inšpekcijski nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - upravičenost za zastopanje - nedovoljena pritožba - upravičen predlagatelj - stroški postopka
Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.
Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.
Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševno zdravje - milejši ukrep
Ker je pacient popolnoma nekritičen do svojega stanja in jemanja zdravil, je edina možnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom za čas do treh mesecev s ciljem, da ob rednem prejemanju antipsihotične terapije psihotična simptomatika, blodnje in halucinacije izzvenijo in da se doseže tolikšna kritičnost do bolezni, da bo po odpustu jemal terapijo in je ne bo takoj opustil, kot ponavadi (doslej). Milejše oblike pomoči zaenkrat še ne pridejo v poštev, saj pacient zaradi nekritičnosti pri zdravljenju ne bi bil sposoben zadovoljivo sodelovati.
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. V skladu z določbami sedmega poglavja Zakona o pravdnem postopku vsebujejo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti. Glede na vsebino podane „vloge“ tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno pisanje sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse, kar je potrebno, da se obravnava vendar tega pisanja nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave oziroma, ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V „pripravljalni“ vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi (glede na vsebino pisanja) zgolj za krajši dopis. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno zanj priznati 50 odvetniških točk skladno s 3. točko tarifne številke 39. OT, ki ureja kratke dopise in obvestila.
odlog izvršbe na predlog tretjega - hipotekarni dolžnik - pridobitev solastnega deleža na nepremičnini
Glede na povzeto vsebino predloga ter zemljiškoknjižnega izpiska (iz katerega izhaja, da sta tretja (že) do 1/8 celote vsak lastnika nepremičnine ID znak: parcela ... 793/5 z učinkom od dne 30. 1. 2019, ter da je pri navedeni nepremičnini vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice z učinkom od dne 30. 1. 2018, tako ni jasno, ali sta tretja predlagala odlog izvršbe pri solastninskem deležu prvo dolžnika ali pri solastninskem deležu druge dolžnice.
Tožnica ima sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - specialistični pregledi - bolnišnično zdravljenje
Predhodna odobritev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje.
V tožnikovem primeru ni šlo za ambulantno zdravljenje, saj je tožnik po opravljenem posegu moral ostati v bolnišnici. Ni šlo torej za dnevni hospital oziroma za dnevno obravnavo oziroma preglede pri specialistih. Opravljena je bila zahtevnejša operacija, ki je zahtevala, da je tožnik prenočil v bolnišnici. Upoštevaje navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji po določbi 1. alineje prvega odstavka 44. c člena ZZVZZ za povrnitev stroškov, ki so nastali tožniku zaradi zdravstvenega posega na Hrvaškem.
V primeru, ko gre za bolnišnično zdravljenje je potrebno, da je predhodno, torej pred zdravstvenim posegom izdana odločba zavoda o predhodni odobritvi. Tožnik ni dokazal, da bi pri toženi stranki vložil vlogo za predhodno odobritev. Iz spisa izhaja zgolj vloga za povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v tujini, ki pa je bila vložena šele 4. 5. 2018, torej po že opravljenem posegu.
ZPIZ-2 člen 129.. BBHSZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik določeno zavarovalno dobo dopolnil v BiH in ne pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Ker gre za dobo, dopolnjeno v dveh sedaj samostojnih državah, je vprašanje upoštevanja teh dob in pa določitev dajatev uredil Sporazum o socialnem zavarovanju, ki predstavlja mednarodno pogodbo.
Sodišče prve stopnje in že pred tem toženec, pri upoštevanju pokojninske dobe za odmero starostne pokojnine pravilno v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Sporazuma ni upoštevalo pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v BiH. Doba prebita in dopolnjena v BiH se v vsakem primeru šteje le glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne upošteva pa se pri odmeri pokojnine. Izjema bi bila le doba, krajša od 12 mesecev, za katero je v 23. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju izrecno določeno, da mora to zavarovalno dobo nosilec druge države pogodbenice, v konkretnem primeru bi bila to Slovenija, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve upoštevati pri izračunu tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih. Vendar v tožnikovem primeru ne gre za dobo krajšo od 12 mesecev, ampak za daljšo dobo. V tožnikovem primeru gre za situacijo, ko je izpolnil pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine že s slovensko zavarovalno dobo in mu je bila skladno z 21. členom Sporazuma priznana pravica do pokojnine, upoštevaje le slovensko zavarovalno dobo.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva in pravilno ugotovilo, da obsojenec dela v splošno korist po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 56536/2017 z dne 28. 8. 2018, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 25. 9. 2019 in po kateri bi moral opraviti 1078 ur dela v splošno korist v obdobju enega leta, ni opravil iz subjektivnih in ne iz objektivnih razlogov.
Okoliščina, da si je obsojenec po izreku pravnomočne sodbe, po kateri bi moral opraviti delo v splošno korist, ustvaril družino, ni okoliščina, ki bi obsojencu preprečevala, da v roku, ki ga je določilo sodišče s pravnomočno sodbo, delo v splošno korist opravi.
Prav tako med objektivne okoliščine ni šteti obsojenčeve odločitve, da bo v tem času raje delal v tujini in nekaj zaslužil. Gre za namreč za subjektivno odločitev obsojenca, s katero je zaslužku dal prednost pred izpolnitvijo izvršitve kazenske sankcije, naložene s pravnomočno kazensko sodbo. Zavestno se je odločil, da bo ravnal v nasprotju s pravnomočno sodbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadenega sklepa, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035633
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 445č, 445č/2.
sporazum o priznanju krivde - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - umik ugovora
Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.