notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - razveljavitev - pojasnilna dolžnost notarja - izpovedba priče - dokazna ocena - dejansko stanje - pritožbene novote
Pritožbene navedbe, da naj bi iz navedb tožečih strank in zaslišanega notarja izhajalo, da le-ta strankam ni opisal vsebine, pravnih posledic posla ter jih opozoril na tveganja, so pavšalne in nekonkretizirane, saj pritožba sploh ne pojasni, katere izjave (izpovedb zaslišanih je več kot 100 strani), naj bi to dokazovale.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - motenje posesti
Namen regulacijske začasne odredbe je v začasni ureditvi spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
regulacijska začasna odredba - preživljanje otroka - ogroženost otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - otrokove koristi - ekonomsko nasilje
Sodišče izda začasno odredbo (le) takrat, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost otroka je torej predpostavka, ki mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti, da bo sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izdalo začasno odredbo. Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Začasno varstvo koristi otroka, kot ga predlaga predlagateljica z ukrepom, je lahko (le) kritje najnujnejših (eksistencialnih) potreb otroka, ki so nujno potrebne za njegovo preživljanje, ne pa ugotavljanje vseh preživninskih potreb otroka, ki so v skladu z materialnimi zmožnostmi staršev.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 18, 18/1, 329, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaza - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - okoliščine konkretnega primera - odmera kazenske sankcije
Sodišče zavrne predlagani dokaz, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zakonski pogoji - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja - nedobrovernost - lastniška posest - pretek časa - dokazno breme
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti nosi tožnik, nedobrovernost pa mora dokazati nasprotna stranka.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Izid dokaznega postopka je prepričljivo pokazal, da o tožnikovi dobrovernosti ni moč govoriti.
povračilo pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - stroški izvedenine - strošek sodne takse
Stroški izvedenine so stroški postopka in delijo usodo končnega uspeha.
vmesna sodba - odgovornost šole - objektivna odgovornost šole - krožna žaga kot nevarna stvar - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - organizacija delovnega procesa - delovna obveznost - dela izven delokroga - zagotavljanje varnega delovnega okolja - razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - vzrok za škodo - imetništvo nevarne stvari - dolžno ravnanje - nevarna situacija
Ker mora vsak odrasel, razumen človek predvsem sam odgovarjati za svoja dejanja in ker tožnik ni izkazal, da bi bil nastanek poškodbe v vzročni zvezi z dolžnim ravnanjem zavarovanke toženke niti njene odgovornosti ni mogoče pripisati imetništvu nevarne stvari, ker jo je v obratovanje nepooblaščeno spravil tožnik, je posledice škodnega dogodka dolžan nositi sam.
nasprotna izvršba - pravnomočnost - združitev pravd v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga - zakonske zamudne obresti
Nasprotna izvršba je po 67. členu ZIZ pravno sredstvo izvršilnega prava, v katerem so združene značilnosti in učinki pravde zaradi neupravičene obogatitve in izvršilnega postopka, ki bi se vodil na podlagi pravnomočne odločitve v pravdi zaradi neupravičene obogatitve in upnik v nasprotni izvršbi sme poleg glavnice zahtevati tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti. Ker je tožeča stranka zahtevala s predlogom za nasprotno izvršbo tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti in je takšen predlog šteti ob upoštevanju, da gre pri nasprotni izvršbi tudi za značilnosti in učinke pravde, kot tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti in ker je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za nasprotno izvršbo zavrnilo, tožeča stranka kot upnik pa se ni pritožila, je s tem odločitev glede zakonskih zamudnih obresti postala pravnomočna.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve, ker nasprotne tožbe, ki jo je vložila tožena stranka, ni združilo v skupno obravnavanje skladno z določbo 300. člena ZPP, je tudi neutemeljen, saj sodišče ni dolžno ravnati skladno z določbo tega člena, ampak ima procesno diskrecijsko pravico, da odloči ali bo zadeve obravnavalo ločeno ali skupaj. Posebnega procesnega sklepa, da zadev ne bo združevalo, ni dolžno sprejeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036089
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1. OZ člen 351. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - rok za odpravo kršitev - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - načelo sorazmernosti - pravica do doma - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - posebno varstvo - kršitev pravice do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje stranke
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da glede na 3. alinejo 17. člena najemne pogodbe le-te ni mogoče odpovedati zaradi neplačil izven obdobja zadnjih dvanajstih mesecev pred vložitvijo tožbe oziroma pred izdajo sodbe. Da navedeno stališče pritožnika ne vzdrži kritične presoje, kaže že okoliščina, da je pred vložitvijo tožbe skladno s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1 treba najemniku dati rok za odpravo kršitev. Bistvo določenega obdobja dvanajstih mesecev za podanost krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe je namreč zamejitev obdobja, v katerem morata izostati dve plačili. Navedeno dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da je kršitev podana, če najemnik ne plača dveh zaporednih mesečnih obrokov ne glede na obdobje dvanajstih mesecev.
Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem strank (in priče), v nobenem primeru ne more biti prekršena, saj pri omenjeni pravici ne gre za to, da se stranko zasliši kot dokaz.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00036696
ZIZ člen 15, 43, 43/2, 76, 76/2, 194, 194/3, 194/4. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 298a. ZPP člen 80, 81.
izbris iz sodnega registra zaradi zaključka stečaja - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - ustavitev izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - načelo koncentracije - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pravnomočno končanje stečajnega postopka
Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. V primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske odločbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika.
Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom, razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom, neuspela prodaja nepremičnine.
Drugače je urejeno tudi v primeru, da se nad lastnikom začne stečajni postopek, vendar tam zaradi izvedbe načela koncentracije. Nepremičnina, pravilno: lastninska pravica na tej nepremičnini, ki je predmet predhodne izvršbe, se proda v stečajnem in ne izvršilnem postopku, četudi je obremenjena z zastavno pravico.
Uporaba določbe drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP pride v poštev, ko je stečajni postopek proti pravni osebi še v teku, v konkretnem primeru pa je bil stečajni postopek nad dolžnikom že pravnomočno končan in je stečajni dolžnik prenehal obstajati.
Zoper neobstoječega stečajnega dolžnika upnik zastavne pravice na konkretnih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve ne more več uveljaviti. Upnik pa v pritožbi tudi ne trdi, da bi obstajala kakšna druga pravna situacija, ko bi upnik lahko zahteval uveljavitev zastavne pravice, pridobljene v predmetnem postopku izvršbe (poleg zgoraj navedenega, na primer še situacija, če je tretji pridobil lastninsko pravico na stvari po zaznambi izvršbe vendar pred začetkom stečajnega postopka (ko torej nepremičnina v času začetka stečajnega postopka sploh ne bi spadala v stečajno maso stečajnega dolžnika).
V kolikor je tožena stranka trdila, da je bila napaka v materialu oziroma da so bile praske prisotne že pred galvansko obdelavo, bi morala ob skrbnem ravnanju navedeno opaziti in o tem obvestiti tožečo stranko.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
izvedenina - materialni stroški izvedenca
Pritožba pravilno opozarja na spremenjeno pravno ureditev glede povračila materialnih stroškov. Po prvem odstavku 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018), ki se uporablja od 1. 1. 2019, ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba Pravilnika torej odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Torej imajo izvedenci pravico do povračila stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne več od zneska, odmerjenega v odstotku od priznane nagrade, do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Pravilnika. Navedena pravna ureditev torej zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki bodo morali biti ustrezno specificirani.
Zakonski dejanski stan prvega odstavka 335. člena ZPP ni bil podan, saj je tožeča stranka pritožbi z dne 15. in 16. 1. 2020 vložila v fotokopiji, brez izvirnega podpisa, zato sta z izpodbijanim sklepom pritožbi kot nepopolni zakonito zavrženi.
neupravičena pridobitev - pogoji za obogatitveni zahtevek - pravila vračanja - plačilo nedolga - pomota - privolitev v prikrajšanje - pravica zahtevati nazaj - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Jezikovna razlaga bistvenega besedila prvega odstavka 191. člena OZ pove, da se določba lahko uporabi, kadar plačnik ve, da dolg ne obstaja, a kljub temu plača in da se ta določba ne more uporabiti, kadar plačnik ne ve, da dolg v resnici ne obstaja. Vprašanje krivde za zmoto o obstoju dolga pri uporabi 191. člena OZ ni pomembno. V prid pravilnosti takšnega razumevanja besedila 191. člena OZ govori tudi smisel te določbe: le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom dolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemur je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, čeprav tudi morda zmota ni opravičljiva.
V obravnavanem primeru gre za klasičen obogatitveni zahtevek po določilu prvega odstavka 190. člena OZ, pri katerem mora, kdor je bil brez pravne podlage obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Določilo 191. člena OZ izrecno govori o vednosti o neobstoju dolga in ima zato po nasprotnem razlogovanju (a contrario) vsakdo, ki je nekaj plačal v zmoti, pravico zahtevati nazaj izplačani znesek. Zmota pri plačilu nedolga je tako eden tipičnih primerov neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034774
OZ člen 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8.
primarni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - podredni tožbeni zahtevki - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - oderuška pogodba - načelo lojalne razlage - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - očitno nesorazmerje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
V skladu z 8. členom Direktive 93/12/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah lahko države članice na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo najstrožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varstva potrošnikov. Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o vračilu kredita v CHF) omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041735
KZ-1 člen 264, 264/2. ZKP člen 371.
opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - dajanje daril za nezakonito posredovanje
V abstraktnem delu opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1 sicer res ni navedeno, ali je šlo za resnični ali domnevni vpliv B. B., v konkretnem opisu pa je natančno navedeno, da je B. B. kot koordinator sodeloval z gradbenimi inšpektorji v posameznih inšpekcijskih postopkih, ki so jih vodili pri navedenem inšpektoratu, iz česar izhaja njegov vpliv. Iz opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja izhaja tudi namen posredovanja - in sicer, da se v dveh konkretno navedenih inšpekcijskih postopkih inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor območne enote X., inšpekcijske pisarne X., ki ju je vodila gradbena inšpektorica C. C., ne bi izvedlo uradno dejanje. Konkretizirano je tudi uradno dejanje, to je izvršba inšpekcijskih odločb v dveh konkretno navedenih zadevah, s katerima je bila investitorjem naložena odstranitev nelegalno postavljenih objektov, ki bi se sicer morala opraviti po določbah Zakona o graditvi objektov.
Glede na navedeno je prišlo do situacije, da tožeča stranka ni kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo zaradi ravnanja tretje osebe, ki ji je tožeča stranka kot prava neuka oseba zaupala, da bo kot investitor uredila vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Razloge za to, da pridobitev lastninske pravice tožeče stranke ni bila vpisana v zemljiško knjigo torej ne gre pripisati tožeči stranki, temveč ravnanju tretje osebe, zato je v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka lastništvo na spornem stanovanju, za katerega ima pravno poslovno podlago, zunajknjižno priposestvovala.
Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v skladu s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, to pa je v danem primeru zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izločitev nepremičnine iz stečajne mase ter vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (to je dajatveni zahtevek).
Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan oziroma ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde (ki je v ugotovitvi, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine) ne pomeni spremembe tožbe, je podana tako imenovana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje.
Ker niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in tudi ne pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kršitev pravice do izjave v postopku
Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv.
Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti.
Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.