DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036787
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 179, 179/2.. ZDR-1 člen 35.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - varstvo pri delu v gozdarstvu
Toženki sodišču prve stopnje neutemeljeno očitata, da ni upoštevalo ugotovitev izvedenca s področja gozdarske stroke. Ugotovitve izvedenca, ki jih toženki navajata v pritožbah, je sodišče korektno povzelo in jih vključilo v ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa jim je pripisalo drugačen pravni učinek kot toženki. Kot je sodišče prepričljivo obrazložilo, so dejstva v zvezi s tem podlaga za delno razbremenitev objektivno odgovorne prve toženke, ne pa za njeno popolno ekskulpacijo. Kršitev varnostnih predpisov s strani delavca, ki prispeva k nastanku škode, praviloma ne odvzame lastnosti nevarne dejavnosti, vpliva pa na presojo prispevka oškodovanca. Res je tožnik ravnal v nasprotju z določbami 9. člena Pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu s tem, ko je premalo skrbno pregledal in ocenil nevarnosti, ki mu pretijo pri delu, vendar pa ne gre za nerazumno ravnanje. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo mnenje izvedenca gozdarske stroke, da glede na določbe navedenega Pravilnika in Pravilnika o gozdnem redu (da se vsako drevo, ki se ga podira, podre do konca) tožnik ni pričakoval, da je kakšno drevo, ki stoji, spodžagano. Spodžagane sušice pred škodnim dogodkom kot nevarne ni opazil nihče.
podaljšanje pripora - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora - kršitev načela kontradiktornosti postopka - predlog za podaljšanje pripora
V besedi strank je državni tožilec podal obrazložen predlog za podaljšanje pripora, zagovornik pa je nanj odgovoril, kar je zapisano tudi v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa je prvo sodišče tudi obtoženca pozvalo k besedi strank, ki pa ni želel povedati ničesar. S tem, ko je bila obtožencu dana možnost, da se poleg zagovornika tudi on izjavi o predlogu za podaljšanje pripora, je bila v tem delu postopka kontradiktornost v celoti zagotovljena, zato o očitani kršitvi določb kazenskega postopka ne more biti govora.
Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje.
odškodninska odgovornost odvetnika - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje odvetnika - napaka odvetnika - zastarana terjatev - nastop zastaranja - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - izterjava denarne terjatve - uspeh v postopku - materialno dokazno breme - trditveno in dokazno breme stranke - neobstoj vzročne zveze - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za odškodninsko odgovornost odvetnika je potrebno ugotoviti obstoj predpostavk civilnega delikta: nedopustno ravnanje odvetnika, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem odvetnika in zatrjevano škodo ter krivdno odgovornost odvetnika.
Odvetnik je ravnal nedopustno in krivdno, ker kot tožničin pooblaščenec pred nastopom zastaranja terjatve ni vložil predloga za izvršbo zoper njeno dolžnico, čeprav mu je bilo to že v letu 2003 izrecno naročeno, toženec pa je naročilo prevzel.
Utemeljena je pritožbena graja glede ugotavljanja vzročne zveze. V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal. Tožeča stranka je bila tista, ki bi morala za uspeh v postopku s stopnjo pretežne verjetnosti dokazati, da bi bila izvršba uspešna, njena terjatev pa poplačana in so drugačni zaključki sodišča prve stopnje ter navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, pravno zmotne.
Ker je bilo na tožeči stranki, da izkaže, da bi bila izvršba uspešna in ne na tožencu, da izkaže, da temu ne bi bilo tako, izvajanje dokazov, predlaganih s strani toženca, ni bilo potrebno. Ob ugovoru toženca o nedokazanosti tovrstnih trditev tožeče stranke je bilo na njej, da te svoje trditve tudi dokaže z relevantnimi dokazi. Tega pa ni zmogla, celo več, izrecno je izjavila, da izvedbi (s strani toženca) predlaganih dokazov nasprotuje, ker so ti nepotrebni.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zakonski pogoji - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja - nedobrovernost - lastniška posest - pretek časa - dokazno breme
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti nosi tožnik, nedobrovernost pa mora dokazati nasprotna stranka.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Izid dokaznega postopka je prepričljivo pokazal, da o tožnikovi dobrovernosti ni moč govoriti.
Iz prvega odstavka 61. člena ZUTD jasno izhaja, kaj predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila. Ta osnova je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Namen odmerjenega nadomestila je ravno v tem, da se zavarovancu ta pravica primarno zagotavlja na podlagi povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v določenem obdobju (osem mesecev pred nastankom brezposelnosti). Le v primerih, ki so kot izjeme določene v nadaljnjih določbah tega člena, se v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, in sicer v primeru določenem v drugem odstavku, če je zavarovanec v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti prejemal nadomestilo plače, med drugim tudi nadomestilo v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ali, če zavarovanec v tem obdobju ni prejemal plače niti nadomestila.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - smrt oškodovanca - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - objektivni rok - prekluzivni rok - potek prekluzivnega roka - izguba pravice
Pooblaščenci oškodovanke se neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 60. člena ZKP, kjer je navedeno, da ima oškodovanec kot tožilec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, od kar je prejel sporočilo, da državni tožilec ne bo začel pregona. Navedeni rok je subjektivni rok, vendar je upošteven zgolj v okviru trimesečnega roka iz šestega odstavka 60. člena ZKP, ki je objektivni rok. Oba roka pa sta prekluzivna. Potek vsakega izmed njiju pomeni izgubo pravice, ki gre oškodovancu glede podaje izjave o nadaljevanju ali začetku kazenskega pregona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036089
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1. OZ člen 351. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - rok za odpravo kršitev - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - načelo sorazmernosti - pravica do doma - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - posebno varstvo - kršitev pravice do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje stranke
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da glede na 3. alinejo 17. člena najemne pogodbe le-te ni mogoče odpovedati zaradi neplačil izven obdobja zadnjih dvanajstih mesecev pred vložitvijo tožbe oziroma pred izdajo sodbe. Da navedeno stališče pritožnika ne vzdrži kritične presoje, kaže že okoliščina, da je pred vložitvijo tožbe skladno s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1 treba najemniku dati rok za odpravo kršitev. Bistvo določenega obdobja dvanajstih mesecev za podanost krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe je namreč zamejitev obdobja, v katerem morata izostati dve plačili. Navedeno dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da je kršitev podana, če najemnik ne plača dveh zaporednih mesečnih obrokov ne glede na obdobje dvanajstih mesecev.
Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem strank (in priče), v nobenem primeru ne more biti prekršena, saj pri omenjeni pravici ne gre za to, da se stranko zasliši kot dokaz.
regulacijska začasna odredba - preživljanje otroka - ogroženost otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - otrokove koristi - ekonomsko nasilje
Sodišče izda začasno odredbo (le) takrat, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost otroka je torej predpostavka, ki mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti, da bo sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izdalo začasno odredbo. Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Začasno varstvo koristi otroka, kot ga predlaga predlagateljica z ukrepom, je lahko (le) kritje najnujnejših (eksistencialnih) potreb otroka, ki so nujno potrebne za njegovo preživljanje, ne pa ugotavljanje vseh preživninskih potreb otroka, ki so v skladu z materialnimi zmožnostmi staršev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
izvedenina - materialni stroški izvedenca
Pritožba pravilno opozarja na spremenjeno pravno ureditev glede povračila materialnih stroškov. Po prvem odstavku 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018), ki se uporablja od 1. 1. 2019, ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba Pravilnika torej odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Torej imajo izvedenci pravico do povračila stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne več od zneska, odmerjenega v odstotku od priznane nagrade, do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Pravilnika. Navedena pravna ureditev torej zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki bodo morali biti ustrezno specificirani.
ZZVZZ člen 44a, 44a/1, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 135a/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pritožba pravilno izpostavlja, da je Vrhovno sodišče RS že sprejelo tudi načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Pritožba prav tako pravilno izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča RS, da pravica do zdravljenja v tujini v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja uporabniku tudi trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa oba navedena standarda, torej izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, kot tudi zagotavljanje trenutnih vrhunskih dosežkov medicinske znanosti in tehnike, ni mogoče uporabiti v absolutnem smislu, ne glede na okoliščine konkretnega primera.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kršitev pravice do izjave v postopku
Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv.
Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti.
Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.
Zakonski dejanski stan prvega odstavka 335. člena ZPP ni bil podan, saj je tožeča stranka pritožbi z dne 15. in 16. 1. 2020 vložila v fotokopiji, brez izvirnega podpisa, zato sta z izpodbijanim sklepom pritožbi kot nepopolni zakonito zavrženi.
ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL-1 člen 3, 43, 44, 44/1. ZNP-1 člen 34, 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - obseg funkcionalnega zemljišča - parkirišča - parkirna mesta - urbanistično mnenje - ogled na kraju samem - projektiranje - površina zemljišča načrtovane gradnje - nedopustne pritožbene novote
ZVEtL-1 pri merilih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča omogoča sočasno uporabo vseh meril, ustrezno težo pa jim ob upoštevanju namena zakona in okoliščin primera daje sodišče.
Na podlagi ugotovitev urbanističnega mnenja o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe in parkirišča, v obdobju od začetka projektiranja do izgradnje, je sodišče prve stopnje tudi ob upoštevanju stanja v naravi in pretekle redne rabe in funkcionalnosti obeh zemljišč kot celote pravilno presodilo, da tudi sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Gre za realizacijo načrtovanj (tekom gradnje spremenjeno) pripadajočega zemljišča k stavbi.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - lastništvo nepremičnine
Na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036087
OZ člen 5, 344, 347, 347/1, 349, 365, 369, 369/4, 377, 377/2, 381, 1012, 1019, 1019/4, 1025, 1025/1, 1026, 1026/1, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 12, 279, 279/2, 369, 372, 372/1, 374, 388, 392, 392/4, 997, 1004, 1004/4, 1010, 1010/1, 1011, 1011/1, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/2, 214, 337. ZM člen 78.
bianco menica - menična obveznost - poroštvo - poroštvena obveznost - posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - pravilna izpolnitev menice - načelo vestnosti in poštenja - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - zastaranje - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - gospodarska pogodba - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - odgovornost poroka za plačilo - fizična oseba kot porok - ničnost dogovora - oderuška pogodba - oderuške obresti - preračun - materialno procesno vodstvo - sprememba tožbe - sodba presenečenja - priznana dejstva
S priglasitvijo terjatve v stečajni postopek zoper dolžnika se je zastaranje pretrgalo in začelo teči znova, ko je bil stečajni postopek končan (388. člen ZOR, 365. člen OZ; četrti odstavek 392. člena ZOR, četrti odstavek 369. člena OZ). Ker je terjatev zapadla v plačilo 25. 4. 2002, stečajni postopek pa je bil začet 23. 7. 2004, končan pa 10. 2. 2016, predlog za izvršbo vložen 9. 2. 2017, upoštevaje, da terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih (374. člen ZOR, 349. člen OZ), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da do zastaranja terjatve ni prišlo, tudi ne nasproti prvemu tožencu kot poroku (tretji in prvi odstavek 1019. člena ZOR, tretji in prvi odstavek 1034. člena OZ).
Poroštvo dano za terjatev iz gospodarske pogodbe se presoja skladno s kriteriji gospodarske pogodbe, čeprav je porok fizična oseba.
ZVKSES člen 18, 18/1, 18/1-2, 18/1-3, 18/1-4, 18/2, 25. OZ člen 239, 239/1. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1. SZ-1 člen 48, 48/2.
izročitev bančne garancije - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo poštenega ravnanja - predložitev dokumentacije - tehnična dokumentacija - garancijski list - tehnični pregled - etažni načrt - posamezni del stavbe - uporabno dovoljenje - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - upravnik kot pooblaščenec - izročitev nepremičnine kupcu - način izročitve nepremičnine
ZVKSES v 18. členu opredeljuje način prodajalčeve izročitve nepremičnine kupcu, v okvir katere sodi tudi izročitev listin oziroma dokumentacije navedene v 2. – 4. točki prvega odstavka omenjenega člena. Že iz tega jasno izhaja, da so do teh listin upravičeni zgolj kupci (kupec). Upravnik (večstanovanjske stavbe) lahko tudi v teh razmerjih nastopa zgolj kot njihov pooblaščenec oziroma zastopnik. Določba drugega odstavka 18. člena ZVKSES pomeni zgolj možnost dano prodajalcu, da svojo obveznost do posameznih kupcev glede listin iz 3. in 4. točke prvega odstavka 18. člena ZVKSES izpolni tako, da jih namesto njim izroči upravniku. Če prodajalec te možnosti ni izkoristil, imajo kupci (kupec) sami pravico zahtevati izročitev te dokumentacije (listin).
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 18, 18/1, 329, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaza - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - okoliščine konkretnega primera - odmera kazenske sankcije
Sodišče zavrne predlagani dokaz, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035975
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/3, 17/3-1, 23, 23/4, 24, 28, 28/1, 28/2, 28/3, 29, 35. SZ-1 člen 3, 21. ZZK-1 člen 11. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZNP-1 člen 34, 42.
nedokončana etažna lastnina - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - splošni skupni del - posebni skupni del - posamezni del stavbe - stanje v zemljiškem katastru - elaborat - pridobitev lastninske pravice - bolj verjetna pravica - dokazna pravila - neizvedba naroka - neobvezen narok - nepredlagani dokazi - načelo inkvizitornosti - nedopustne pritožbene novote - neprerekana dejstva - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - sprememba katastrskega vpisa
Ker je verjetno izkazano, da sporni del stavbe predstavlja skupni del treh stavb (da torej ni odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb), ni bilo podlage za odreditev spremembe vpisa v kataster stavbe.