ZJN-3 člen 40, 41, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-6, 111/7. ZPVPJN člen 17, 17/1. ZP-1 člen 4, 4/2, 25a, 25a/2, 26, 26/6, 27, 27/1.
javno naročanje - postopek oddaje javnega naročila - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - pogodba o oddaji javnega naročila - sklenitev aneksa k pogodbi - postopek s pogajanji brez predhodne objave - pogoj nujnosti - revizija postopka oddaje javnega naročila - posledice vloženega zahtevka za revizijo - odgovornost za prekršek - sankcije za prekršek - splošna pravila za odmero sankcije - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja - stek prekrškov - omilitev sankcije
Za prekrške v pravem steku prvi odstavek 27. člena ZP-1 določa, da sodišče določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. Če so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, se na podlagi drugega odstavka 27. člena ZP-1 izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu. Pravilo seštevanja torej ni omejeno le na dvakratnik največje mere posamezne globe, določene v 17. členu ZP-1, ampak se pravilo seštevanja in omejitve višine seštevka upošteva pri vseh sankcijah iste vrste, ki jih je pojmovno mogoče sešteti. Vrste sankcij so določene v drugem odstavku 4. člena ZP-1, ki kot sankcijo za prekrške med drugim določa tudi izločitev iz postopkov javnega naročanja.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da prekršek ni bil storjen, ker aneks k pogodbi nikoli ni bil realiziran in na njegovi podlagi nikoli ni bil izdan noben račun.
Po določbi prvega odstavka 17. člena ZPVPJN naročnik ne sme začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo.
Okoliščine, ki utemeljujejo oceno o skrajni nujnosti iz č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3, ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku.
Izrečene stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja ni mogoče omiliti na podlagi določbe šestega odstavka 26. člena ZP-1, saj ta določba določa, da sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije, pri čemer sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena tega zakona. Na podlagi navedenega je torej ob obstoju posebnih olajševalnih okoliščin, ali če tako določa zakon, možno pod predpisano mejo omiliti le globo, ne pa tudi stransko sankcijo.
SPZ člen 70. ZPP člen 12, 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - pravica do izjave - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah - interes strank za ureditev razmerja - načelo hitrosti postopka - prenehanje solastnine - skupni del stavbe - vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve
Noben zakon ne predpisuje, da bi moralo v takih primerih sodišče stranko posebej opozoriti, naj si vzame pooblaščenca. Sodišče ima le dolžnost, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je treba vsakega odraslega, poslovno sposobnega posameznika šteti za osebo, ki mora prvenstveno sama poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov. Pretirano paternalistično ravnanje sodišča ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje.
Ni šlo za tako zapleteno in kompleksno zadevo, kot skuša prikazati pritožba; šlo je za vprašanje, kako odpraviti solastniško razmerje na štirih parcelah pod in okoli hiše nepravdnih strank. Vprašanje sodišča nasprotnemu udeležencu, za kateri del nepremičnine je zainteresiran, je dovolj jasno in razumljivo tudi laiku.
Poleg dolžnosti, da se pravice in pravni interesi udeležencev ugotovijo in zavarujejo, je sodišče dolžno to storiti tudi čimprej (primerjaj 5. člen ZNP), torej si mora prizadevati tudi za rešitev zadeve v razumnem roku.
Navedbe, da je temeljni namen nepravdnega postopka za delitev solastnine prenehanje solastnine in da zato ni dopustno, da sodišče nepremičnin ne razdeli v celoti, so v izhodišču pravilne. Res je smoter delitvenega postopka, da se solastnina (ki je skladno z rimskim pravnim rekom »mati prepirov«) likvidira, vendar sodna praksa dopušča, da tudi po končanem delitvenem postopku solastnina v celoti ne preneha.
Ukinitev solastnine na parceli, ki je skupni del zgradbe (fundus), ni možna, dokler ni vzpostavljena etažna lastnina.
Če razmerij iz takih in drugačnih razlogov ni mogoče urediti v celoti, je prav gotovo pravilno in primerno, da se uredijo vsaj v tistem delu, kolikor je mogoče. Tako je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi ravnalo in pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na specifične konkretne okoliščine (da ena od parcel predstavlja fundus stavbe, ki je v tem postopku ni mogoče etažirati) ravnalo pravilno, ko je odločilo, da na eni od parcel (še vedno) ostane solastnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00036696
ZIZ člen 15, 43, 43/2, 76, 76/2, 194, 194/3, 194/4. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 298a. ZPP člen 80, 81.
izbris iz sodnega registra zaradi zaključka stečaja - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - ustavitev izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - načelo koncentracije - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pravnomočno končanje stečajnega postopka
Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. V primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske odločbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika.
Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom, razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom, neuspela prodaja nepremičnine.
Drugače je urejeno tudi v primeru, da se nad lastnikom začne stečajni postopek, vendar tam zaradi izvedbe načela koncentracije. Nepremičnina, pravilno: lastninska pravica na tej nepremičnini, ki je predmet predhodne izvršbe, se proda v stečajnem in ne izvršilnem postopku, četudi je obremenjena z zastavno pravico.
Uporaba določbe drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP pride v poštev, ko je stečajni postopek proti pravni osebi še v teku, v konkretnem primeru pa je bil stečajni postopek nad dolžnikom že pravnomočno končan in je stečajni dolžnik prenehal obstajati.
Zoper neobstoječega stečajnega dolžnika upnik zastavne pravice na konkretnih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve ne more več uveljaviti. Upnik pa v pritožbi tudi ne trdi, da bi obstajala kakšna druga pravna situacija, ko bi upnik lahko zahteval uveljavitev zastavne pravice, pridobljene v predmetnem postopku izvršbe (poleg zgoraj navedenega, na primer še situacija, če je tretji pridobil lastninsko pravico na stvari po zaznambi izvršbe vendar pred začetkom stečajnega postopka (ko torej nepremičnina v času začetka stečajnega postopka sploh ne bi spadala v stečajno maso stečajnega dolžnika).
povračilo pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - stroški izvedenine - strošek sodne takse
Stroški izvedenine so stroški postopka in delijo usodo končnega uspeha.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - lastništvo nepremičnine
Na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet postopka.
V kolikor je tožena stranka trdila, da je bila napaka v materialu oziroma da so bile praske prisotne že pred galvansko obdelavo, bi morala ob skrbnem ravnanju navedeno opaziti in o tem obvestiti tožečo stranko.
Glede na navedeno je prišlo do situacije, da tožeča stranka ni kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo zaradi ravnanja tretje osebe, ki ji je tožeča stranka kot prava neuka oseba zaupala, da bo kot investitor uredila vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Razloge za to, da pridobitev lastninske pravice tožeče stranke ni bila vpisana v zemljiško knjigo torej ne gre pripisati tožeči stranki, temveč ravnanju tretje osebe, zato je v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka lastništvo na spornem stanovanju, za katerega ima pravno poslovno podlago, zunajknjižno priposestvovala.
Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v skladu s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, to pa je v danem primeru zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izločitev nepremičnine iz stečajne mase ter vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (to je dajatveni zahtevek).
Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan oziroma ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde (ki je v ugotovitvi, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine) ne pomeni spremembe tožbe, je podana tako imenovana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
Iz prvega odstavka 61. člena ZUTD jasno izhaja, kaj predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila. Ta osnova je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Namen odmerjenega nadomestila je ravno v tem, da se zavarovancu ta pravica primarno zagotavlja na podlagi povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v določenem obdobju (osem mesecev pred nastankom brezposelnosti). Le v primerih, ki so kot izjeme določene v nadaljnjih določbah tega člena, se v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, in sicer v primeru določenem v drugem odstavku, če je zavarovanec v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti prejemal nadomestilo plače, med drugim tudi nadomestilo v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ali, če zavarovanec v tem obdobju ni prejemal plače niti nadomestila.
nasprotna izvršba - pravnomočnost - združitev pravd v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga - zakonske zamudne obresti
Nasprotna izvršba je po 67. členu ZIZ pravno sredstvo izvršilnega prava, v katerem so združene značilnosti in učinki pravde zaradi neupravičene obogatitve in izvršilnega postopka, ki bi se vodil na podlagi pravnomočne odločitve v pravdi zaradi neupravičene obogatitve in upnik v nasprotni izvršbi sme poleg glavnice zahtevati tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti. Ker je tožeča stranka zahtevala s predlogom za nasprotno izvršbo tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti in je takšen predlog šteti ob upoštevanju, da gre pri nasprotni izvršbi tudi za značilnosti in učinke pravde, kot tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti in ker je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za nasprotno izvršbo zavrnilo, tožeča stranka kot upnik pa se ni pritožila, je s tem odločitev glede zakonskih zamudnih obresti postala pravnomočna.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve, ker nasprotne tožbe, ki jo je vložila tožena stranka, ni združilo v skupno obravnavanje skladno z določbo 300. člena ZPP, je tudi neutemeljen, saj sodišče ni dolžno ravnati skladno z določbo tega člena, ampak ima procesno diskrecijsko pravico, da odloči ali bo zadeve obravnavalo ločeno ali skupaj. Posebnega procesnega sklepa, da zadev ne bo združevalo, ni dolžno sprejeti.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - smrt oškodovanca - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - objektivni rok - prekluzivni rok - potek prekluzivnega roka - izguba pravice
Pooblaščenci oškodovanke se neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 60. člena ZKP, kjer je navedeno, da ima oškodovanec kot tožilec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, od kar je prejel sporočilo, da državni tožilec ne bo začel pregona. Navedeni rok je subjektivni rok, vendar je upošteven zgolj v okviru trimesečnega roka iz šestega odstavka 60. člena ZKP, ki je objektivni rok. Oba roka pa sta prekluzivna. Potek vsakega izmed njiju pomeni izgubo pravice, ki gre oškodovancu glede podaje izjave o nadaljevanju ali začetku kazenskega pregona.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683.
postopek osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - odstop terjatve (cesija) - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - domneva trajnejše nelikvidnosti
S samim odstopom terjatve terjatev ne nastane, niti zapadlost terjatve ni odvisna od trenutka sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, kot to zmotno meni pritožnik, ker se vsebina obligacijskega razmerja ne spreminja, spremeni se le pripadnost odstopljene terjatve. Dejstvo, da je bil podpis zastopnikov prevzemnika na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 24. 7. 2019 in na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 12. 9. 2019, prevzemnik pa je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil dne 16. 9. 2019 in da še ni potekel dvomesečni rok od nastanka terjatev v upniški sferi do izpolnitve (kot to zatrjuje pritožnik), na aktivno legitimacijo upnika kot upravičenega predlagatelja po 3. točki 231. člena ZFPPIPP, zato ne vpliva. Zamuda z izpolnitvijo terjatev namreč ni vezana na pripadnost terjatve določenemu pravnemu subjektu, pač pa na njeno zapadlost.
podjemna pogodba - plačilo za opravljena dela - oprava dogovorjenega dela
Sporni račun je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje izstavljen za preteklo delo v letu 2011, ki toženki do izdaje računa še ni bilo zaračunano. Prav tako je ugotovljeno, da so bila dela po izdanem računu opravljena (glej zgoraj). Izdajo ločenega računa za že opravljeno delo je predvidevala sama pogodba, pri čemer se toženka neutemeljeno zavzema, da ji ni treba plačati opravljenih del, ker naj račun ne bi bil izdan v skladu s (sporno) prakso izdaje računov in ker je bil izdan šele po več kot enem letu od podpisa pogodbe. V tem delu torej ni podane zmotne uporabe pogodbenega prava, pa čeprav je pogodba predvidevala siceršnje mesečno obračunavanje in potrjevanje stroškov ter izdajo in obračun stroškov, ki so nastali do podpisa pogodbe, do datuma podpisa pogodbe. Da za opravljeno pogodbeno delo toženka ne bi bila dolžna tožnici plačati pogodbeno predvideno plačilo, tudi sicer ne izhaja niti iz pogodbenih določil niti iz obširno pritožbeno zatrjevanega dogovora med ″glavnima akterjema posla″.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041735
KZ-1 člen 264, 264/2. ZKP člen 371.
opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - dajanje daril za nezakonito posredovanje
V abstraktnem delu opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1 sicer res ni navedeno, ali je šlo za resnični ali domnevni vpliv B. B., v konkretnem opisu pa je natančno navedeno, da je B. B. kot koordinator sodeloval z gradbenimi inšpektorji v posameznih inšpekcijskih postopkih, ki so jih vodili pri navedenem inšpektoratu, iz česar izhaja njegov vpliv. Iz opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja izhaja tudi namen posredovanja - in sicer, da se v dveh konkretno navedenih inšpekcijskih postopkih inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor območne enote X., inšpekcijske pisarne X., ki ju je vodila gradbena inšpektorica C. C., ne bi izvedlo uradno dejanje. Konkretizirano je tudi uradno dejanje, to je izvršba inšpekcijskih odločb v dveh konkretno navedenih zadevah, s katerima je bila investitorjem naložena odstranitev nelegalno postavljenih objektov, ki bi se sicer morala opraviti po določbah Zakona o graditvi objektov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034774
OZ člen 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8.
primarni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - podredni tožbeni zahtevki - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - oderuška pogodba - načelo lojalne razlage - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - očitno nesorazmerje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
V skladu z 8. členom Direktive 93/12/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah lahko države članice na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo najstrožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varstva potrošnikov. Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o vračilu kredita v CHF) omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
vmesna sodba - odgovornost šole - objektivna odgovornost šole - krožna žaga kot nevarna stvar - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - organizacija delovnega procesa - delovna obveznost - dela izven delokroga - zagotavljanje varnega delovnega okolja - razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - vzrok za škodo - imetništvo nevarne stvari - dolžno ravnanje - nevarna situacija
Ker mora vsak odrasel, razumen človek predvsem sam odgovarjati za svoja dejanja in ker tožnik ni izkazal, da bi bil nastanek poškodbe v vzročni zvezi z dolžnim ravnanjem zavarovanke toženke niti njene odgovornosti ni mogoče pripisati imetništvu nevarne stvari, ker jo je v obratovanje nepooblaščeno spravil tožnik, je posledice škodnega dogodka dolžan nositi sam.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.
izvedenina - materialni stroški izvedenca
Pritožba pravilno opozarja na spremenjeno pravno ureditev glede povračila materialnih stroškov. Po prvem odstavku 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018), ki se uporablja od 1. 1. 2019, ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba Pravilnika torej odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Torej imajo izvedenci pravico do povračila stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne več od zneska, odmerjenega v odstotku od priznane nagrade, do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Pravilnika. Navedena pravna ureditev torej zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki bodo morali biti ustrezno specificirani.
ZVKSES člen 18, 18/1, 18/1-2, 18/1-3, 18/1-4, 18/2, 25. OZ člen 239, 239/1. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1. SZ-1 člen 48, 48/2.
izročitev bančne garancije - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo poštenega ravnanja - predložitev dokumentacije - tehnična dokumentacija - garancijski list - tehnični pregled - etažni načrt - posamezni del stavbe - uporabno dovoljenje - izpolnitev upravniku večstanovanjske hiše - upravnik kot pooblaščenec - izročitev nepremičnine kupcu - način izročitve nepremičnine
ZVKSES v 18. členu opredeljuje način prodajalčeve izročitve nepremičnine kupcu, v okvir katere sodi tudi izročitev listin oziroma dokumentacije navedene v 2. – 4. točki prvega odstavka omenjenega člena. Že iz tega jasno izhaja, da so do teh listin upravičeni zgolj kupci (kupec). Upravnik (večstanovanjske stavbe) lahko tudi v teh razmerjih nastopa zgolj kot njihov pooblaščenec oziroma zastopnik. Določba drugega odstavka 18. člena ZVKSES pomeni zgolj možnost dano prodajalcu, da svojo obveznost do posameznih kupcev glede listin iz 3. in 4. točke prvega odstavka 18. člena ZVKSES izpolni tako, da jih namesto njim izroči upravniku. Če prodajalec te možnosti ni izkoristil, imajo kupci (kupec) sami pravico zahtevati izročitev te dokumentacije (listin).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035975
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/3, 17/3-1, 23, 23/4, 24, 28, 28/1, 28/2, 28/3, 29, 35. SZ-1 člen 3, 21. ZZK-1 člen 11. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZNP-1 člen 34, 42.
nedokončana etažna lastnina - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - splošni skupni del - posebni skupni del - posamezni del stavbe - stanje v zemljiškem katastru - elaborat - pridobitev lastninske pravice - bolj verjetna pravica - dokazna pravila - neizvedba naroka - neobvezen narok - nepredlagani dokazi - načelo inkvizitornosti - nedopustne pritožbene novote - neprerekana dejstva - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - sprememba katastrskega vpisa
Ker je verjetno izkazano, da sporni del stavbe predstavlja skupni del treh stavb (da torej ni odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb), ni bilo podlage za odreditev spremembe vpisa v kataster stavbe.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kršitev pravice do izjave v postopku
Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv.
Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti.
Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.
odškodninska odgovornost odvetnika - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje odvetnika - napaka odvetnika - zastarana terjatev - nastop zastaranja - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - izterjava denarne terjatve - uspeh v postopku - materialno dokazno breme - trditveno in dokazno breme stranke - neobstoj vzročne zveze - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Za odškodninsko odgovornost odvetnika je potrebno ugotoviti obstoj predpostavk civilnega delikta: nedopustno ravnanje odvetnika, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem odvetnika in zatrjevano škodo ter krivdno odgovornost odvetnika.
Odvetnik je ravnal nedopustno in krivdno, ker kot tožničin pooblaščenec pred nastopom zastaranja terjatve ni vložil predloga za izvršbo zoper njeno dolžnico, čeprav mu je bilo to že v letu 2003 izrecno naročeno, toženec pa je naročilo prevzel.
Utemeljena je pritožbena graja glede ugotavljanja vzročne zveze. V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal. Tožeča stranka je bila tista, ki bi morala za uspeh v postopku s stopnjo pretežne verjetnosti dokazati, da bi bila izvršba uspešna, njena terjatev pa poplačana in so drugačni zaključki sodišča prve stopnje ter navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, pravno zmotne.
Ker je bilo na tožeči stranki, da izkaže, da bi bila izvršba uspešna in ne na tožencu, da izkaže, da temu ne bi bilo tako, izvajanje dokazov, predlaganih s strani toženca, ni bilo potrebno. Ob ugovoru toženca o nedokazanosti tovrstnih trditev tožeče stranke je bilo na njej, da te svoje trditve tudi dokaže z relevantnimi dokazi. Tega pa ni zmogla, celo več, izrecno je izjavila, da izvedbi (s strani toženca) predlaganih dokazov nasprotuje, ker so ti nepotrebni.