ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683.
postopek osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - odstop terjatve (cesija) - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - domneva trajnejše nelikvidnosti
S samim odstopom terjatve terjatev ne nastane, niti zapadlost terjatve ni odvisna od trenutka sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, kot to zmotno meni pritožnik, ker se vsebina obligacijskega razmerja ne spreminja, spremeni se le pripadnost odstopljene terjatve. Dejstvo, da je bil podpis zastopnikov prevzemnika na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 24. 7. 2019 in na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 12. 9. 2019, prevzemnik pa je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil dne 16. 9. 2019 in da še ni potekel dvomesečni rok od nastanka terjatev v upniški sferi do izpolnitve (kot to zatrjuje pritožnik), na aktivno legitimacijo upnika kot upravičenega predlagatelja po 3. točki 231. člena ZFPPIPP, zato ne vpliva. Zamuda z izpolnitvijo terjatev namreč ni vezana na pripadnost terjatve določenemu pravnemu subjektu, pač pa na njeno zapadlost.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zakonski pogoji - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja - nedobrovernost - lastniška posest - pretek časa - dokazno breme
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: dobra vera, lastniška posest in pretek časa. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti nosi tožnik, nedobrovernost pa mora dokazati nasprotna stranka.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Izid dokaznega postopka je prepričljivo pokazal, da o tožnikovi dobrovernosti ni moč govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036089
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1. OZ člen 351. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - rok za odpravo kršitev - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - načelo sorazmernosti - pravica do doma - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - posebno varstvo - kršitev pravice do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje stranke
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da glede na 3. alinejo 17. člena najemne pogodbe le-te ni mogoče odpovedati zaradi neplačil izven obdobja zadnjih dvanajstih mesecev pred vložitvijo tožbe oziroma pred izdajo sodbe. Da navedeno stališče pritožnika ne vzdrži kritične presoje, kaže že okoliščina, da je pred vložitvijo tožbe skladno s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1 treba najemniku dati rok za odpravo kršitev. Bistvo določenega obdobja dvanajstih mesecev za podanost krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe je namreč zamejitev obdobja, v katerem morata izostati dve plačili. Navedeno dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da je kršitev podana, če najemnik ne plača dveh zaporednih mesečnih obrokov ne glede na obdobje dvanajstih mesecev.
Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem strank (in priče), v nobenem primeru ne more biti prekršena, saj pri omenjeni pravici ne gre za to, da se stranko zasliši kot dokaz.
Zakonski dejanski stan prvega odstavka 335. člena ZPP ni bil podan, saj je tožeča stranka pritožbi z dne 15. in 16. 1. 2020 vložila v fotokopiji, brez izvirnega podpisa, zato sta z izpodbijanim sklepom pritožbi kot nepopolni zakonito zavrženi.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kršitev pravice do izjave v postopku
Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv.
Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti.
Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - izvedensko mnenje
Pri porazdelitvi vzroka invalidnosti gre za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto, ne pa za natančen matematični izračun. Za slednjega ni niti podanih kriterijev, ki bi omogočali eksaktno preverljiv matematičen preračun. Zato nadaljnje podrobnejše razčlenjevanje v smeri katera posamična bolezen v točno kolikšnem odstotku vpliva na invalidnost, ne more prispevati k jasnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja. Vsak posameznik je svoja celota in ravno iz tega razloga je sodišče imenovalo izvedenski organ, kjer sta kot člana sodelovala izvedenca s področja tožnikovih težav.
Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - lastništvo nepremičnine
Na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet postopka.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036017
ZGJS člen 16. OZ člen 17, 17/1. ZPP člen 1, 18, 18/1, 18/2, 365, 365-3.
pristojnost za odločanje - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - priključitev na javni vodovod - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - kršitev kontrahirne dolžnosti - vložitev tožbe - civilni spor - koncesionar - izvajalec gospodarske javne službe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neodpravljiva postopkovna napaka
Res imajo uporabniki javnih dobrin v skladu s 16. členom ZGJS v primeru zatrjevane kršitve kontrahirne dolžnosti možnost od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahtevati izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o (kršeni) pravici in izvajalcu obvezne javne službe naloži primerno ukrepanje - gre torej za upravno pot. A okoliščina, da zakon predvideva takšno možnost, še ne izključuje možnosti vložitve tožbe za sklenitev pogodbe po prvem odstavku 17. člena OZ.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 221j. ZGD-1 člen 52, 292, 292/1, 293, 295, 295/3, 295/4. URS člen 22.
sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - pristojnost uprave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Pravna teorija se je že opredelila do vprašanja dopustnosti preklica na zahtevo delničarjev že sklicane skupščine in jo omejila na primer umika delničarskega predloga za sklic skupščine in če po opravljenem sklicu manjšinski delničarji izgubijo potrebno kvalificirano kapitalsko zastopanost, ki pravico do sklica skupščine omogoča. Ko uprava delniške družbe skladno s tretjim odstavkom 295. člena ZGD-1 izpolni svojo dolžnost in na zahtevo delničarjev skliče skupščino, izven zgoraj opisanih okvirov nima diskrecijske pravice preklicati že sklicano skupščino in glede nazakonske omejitve iz 151.a člena ZFPPIPP že vnaprej presojati (ne)veljavnost morebiti sprejetih sklepov skupščine, čeprav niti ni znano, če sploh bo skupščina predlagane sklepe sprejela. Situacija, ko že sklicano skupščino uprava kasneje prekliče, je zato primerljiva s situacijo, ko na zahtevo kvalificirane manjšine delničarjev skupščine sploh ne skliče. Oboje pa je razlog za sodno intervencijo in podelitev pooblastila za sklic skupščine delničarjem skladno s četrtim odstavkom 295. člena ZGD-1.
povračilo pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - stroški izvedenine - strošek sodne takse
Stroški izvedenine so stroški postopka in delijo usodo končnega uspeha.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00036696
ZIZ člen 15, 43, 43/2, 76, 76/2, 194, 194/3, 194/4. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 298a. ZPP člen 80, 81.
izbris iz sodnega registra zaradi zaključka stečaja - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - ustavitev izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - načelo koncentracije - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pravnomočno končanje stečajnega postopka
Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. V primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske odločbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika.
Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom, razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom, neuspela prodaja nepremičnine.
Drugače je urejeno tudi v primeru, da se nad lastnikom začne stečajni postopek, vendar tam zaradi izvedbe načela koncentracije. Nepremičnina, pravilno: lastninska pravica na tej nepremičnini, ki je predmet predhodne izvršbe, se proda v stečajnem in ne izvršilnem postopku, četudi je obremenjena z zastavno pravico.
Uporaba določbe drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP pride v poštev, ko je stečajni postopek proti pravni osebi še v teku, v konkretnem primeru pa je bil stečajni postopek nad dolžnikom že pravnomočno končan in je stečajni dolžnik prenehal obstajati.
Zoper neobstoječega stečajnega dolžnika upnik zastavne pravice na konkretnih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve ne more več uveljaviti. Upnik pa v pritožbi tudi ne trdi, da bi obstajala kakšna druga pravna situacija, ko bi upnik lahko zahteval uveljavitev zastavne pravice, pridobljene v predmetnem postopku izvršbe (poleg zgoraj navedenega, na primer še situacija, če je tretji pridobil lastninsko pravico na stvari po zaznambi izvršbe vendar pred začetkom stečajnega postopka (ko torej nepremičnina v času začetka stečajnega postopka sploh ne bi spadala v stečajno maso stečajnega dolžnika).
V kolikor je tožena stranka trdila, da je bila napaka v materialu oziroma da so bile praske prisotne že pred galvansko obdelavo, bi morala ob skrbnem ravnanju navedeno opaziti in o tem obvestiti tožečo stranko.
Iz prvega odstavka 61. člena ZUTD jasno izhaja, kaj predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila. Ta osnova je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Namen odmerjenega nadomestila je ravno v tem, da se zavarovancu ta pravica primarno zagotavlja na podlagi povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v določenem obdobju (osem mesecev pred nastankom brezposelnosti). Le v primerih, ki so kot izjeme določene v nadaljnjih določbah tega člena, se v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, in sicer v primeru določenem v drugem odstavku, če je zavarovanec v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti prejemal nadomestilo plače, med drugim tudi nadomestilo v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ali, če zavarovanec v tem obdobju ni prejemal plače niti nadomestila.
Glede na navedeno je prišlo do situacije, da tožeča stranka ni kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo zaradi ravnanja tretje osebe, ki ji je tožeča stranka kot prava neuka oseba zaupala, da bo kot investitor uredila vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Razloge za to, da pridobitev lastninske pravice tožeče stranke ni bila vpisana v zemljiško knjigo torej ne gre pripisati tožeči stranki, temveč ravnanju tretje osebe, zato je v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka lastništvo na spornem stanovanju, za katerega ima pravno poslovno podlago, zunajknjižno priposestvovala.
Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v skladu s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, to pa je v danem primeru zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izločitev nepremičnine iz stečajne mase ter vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (to je dajatveni zahtevek).
Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan oziroma ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde (ki je v ugotovitvi, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine) ne pomeni spremembe tožbe, je podana tako imenovana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL-1 člen 3, 43, 44, 44/1. ZNP-1 člen 34, 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - obseg funkcionalnega zemljišča - parkirišča - parkirna mesta - urbanistično mnenje - ogled na kraju samem - projektiranje - površina zemljišča načrtovane gradnje - nedopustne pritožbene novote
ZVEtL-1 pri merilih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča omogoča sočasno uporabo vseh meril, ustrezno težo pa jim ob upoštevanju namena zakona in okoliščin primera daje sodišče.
Na podlagi ugotovitev urbanističnega mnenja o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe in parkirišča, v obdobju od začetka projektiranja do izgradnje, je sodišče prve stopnje tudi ob upoštevanju stanja v naravi in pretekle redne rabe in funkcionalnosti obeh zemljišč kot celote pravilno presodilo, da tudi sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Gre za realizacijo načrtovanj (tekom gradnje spremenjeno) pripadajočega zemljišča k stavbi.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 18, 18/1, 329, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaza - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - okoliščine konkretnega primera - odmera kazenske sankcije
Sodišče zavrne predlagani dokaz, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
neupravičena pridobitev - pogoji za obogatitveni zahtevek - pravila vračanja - plačilo nedolga - pomota - privolitev v prikrajšanje - pravica zahtevati nazaj - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Jezikovna razlaga bistvenega besedila prvega odstavka 191. člena OZ pove, da se določba lahko uporabi, kadar plačnik ve, da dolg ne obstaja, a kljub temu plača in da se ta določba ne more uporabiti, kadar plačnik ne ve, da dolg v resnici ne obstaja. Vprašanje krivde za zmoto o obstoju dolga pri uporabi 191. člena OZ ni pomembno. V prid pravilnosti takšnega razumevanja besedila 191. člena OZ govori tudi smisel te določbe: le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom dolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemur je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, čeprav tudi morda zmota ni opravičljiva.
V obravnavanem primeru gre za klasičen obogatitveni zahtevek po določilu prvega odstavka 190. člena OZ, pri katerem mora, kdor je bil brez pravne podlage obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Določilo 191. člena OZ izrecno govori o vednosti o neobstoju dolga in ima zato po nasprotnem razlogovanju (a contrario) vsakdo, ki je nekaj plačal v zmoti, pravico zahtevati nazaj izplačani znesek. Zmota pri plačilu nedolga je tako eden tipičnih primerov neupravičene obogatitve.
ZKolP člen 5.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 82/4, 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to toženka tožniku z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.