Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 33, 49.
povračilo stroškov prevoza - kilometrina - službeno potovanje - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to toženka tožnici z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Prav tako za odreditev dela v drugem kraju niso bili izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZDR-1 in 49. člena KPDŽP, saj je, kot je razvidno iz šestega odstavka 33. člena ZDR-1, takšna odreditev omejena na tri mesece v koledarskem letu. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožničine poti za službene poti, za katere tožnici pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni po lastni volji podpisal sporazuma o prenehanju delovnega razmerja dne 9. 5. 2019, ker ga je direktor obiskal šele dne 13. 5. 2019, potem ko ga je obvestil o bolniškem staležu in o naslovu, ob tej priliki pa je podpisal prazen list papirja na prigovarjanje direktorja. Da je podpisal le prazen list papirja, je potrdila tudi priča, ki ji je o tem povedal tožnik. Izpovedala pa je tudi, da je direktor prišel takrat, ko je bil tožnik že v bolniškem staležu, 9. 5. 2019 pa je tožnik še delal. Zgolj na podlagi dejstva, da gre za tožnikovo partnerko, še ni mogoče sklepati, da njena izpoved ni verodostojna.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v skladu z določbo prvega odstavka 19. člena ZSPJS javnemu uslužbencu pripada povišanje za dodatni plačni razred ob premestitvi le v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu od tistega, v katerega je bilo uvrščeno prejšnje delovno mesto, uvrščen v isti ali nižji plačni razred, ki ga je dosegel z napredovanjem na prejšnjem delovnem mestu oziroma nazivu pred premestitvijo. Glede na nesporna dejstva, da je tožnik pred premestitvijo delo opravljal na delovnem mestu v VI. tarifni skupini, in da je bilo tudi novo delovno mesto uvrščeno v to tarifno skupino, v obravnavani zadevi ni podana situacija, ki jo ureja določba prvega odstavka 19. člena ZSPJS, posledično pa tožnik do povišanja za en plačni razred na podlagi te določbe ni upravičen.
Zatrjevani prejem prazne kuverte je tudi po stališču pritožbenega sodišča takšna okoliščina, ki bi jo odvetnik moral v skladu s skrbnostnim ravnanjem dobrega strokovnjaka, ki se od njega zahteva, preveriti na sodišču, ter izposlovati ponovno vročitev plačilnega naloga.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00034394
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15. ZNP-1 člen 1, 1/1, 59. DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1, 262/2, 265. ZIZ člen 272.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna odredba - določitev stikov - pravica do družinskega življenja - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - predlagatelj
Začasno odredbo je mogoče izdati le, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Zakoni ne določajo, o čem sodišča ne smejo odločati, pač pa o čem so pristojna odločati. ZNP-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da se v nepravdnem postopku obravnavajo le tiste zadeve, za katere to zakon določa. Zakonske podlage za odločanje sodišč o stikih med odraslimi ljudmi ni. Nič drugače ni, če kdo ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi.
Tekom postopka lahko sodišče za zagotovitev pravic in koristi osebe, glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, postavi začasnega skrbnika po 265. členu DZ. ZNP-1 v 59. členu izrecno določa, da predlagatelj postopka ne more biti začasni skrbnik. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v delu, ko druga predlagateljica predlaga, da se jo do pravnomočno končanega postopka imenuje za skrbnico, je zato materialnopravno pravilna.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - delavec policije - bruto in neto znesek
Bistveno je, da bi morala tožena stranka v svojih navedbah jasno navesti, da je tožnik (eventualno) upravičen do pravic uradniškega delovnega mesta višji policijski inšpektor III, ter na takšni trditveni podlagi dokazovati, da je upravičen do 35., in ne 37. (izhodiščnega) plačnega razreda.
Tožena stranka ni podala zadostne trditvene podlage, da bi bilo dopustno upoštevati njene pritožbene navedbe, da je tožnik v času dejanskega opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta upravičen do plače v višini 35. izhodiščnega plačnega razreda.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče tožniku dosoditi razliko v plači v bruto znesku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od bruto zneska. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska plače, ampak do neto zneska, saj mora izplačevalec (delodajalec oziroma tožena stranka) ob izplačilu prejemka pravilno obračunati in plačati tudi davke in prispevke, nato pa delavcu izplačati pravilen neto znesek.
uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - odločitev v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno nadomestilo oziroma tako imenovano uporabnino določilo v enkratnem znesku. Tožeča stranka je sama zahtevala tako plačilo, v pritožbi pa ne trdi, da bi potem, ko je izvedela, da bo sodišče prve stopnje kot pravno podlago upoštevalo 198. člen OZ, kakorkoli temu prilagodila zahtevek. V skladu z 2. členom ZPP sodišče sodi v mejah postavljenih zahtevkov in zato ni imelo podlage, da bi odločilo o čem drugem.
Uporabnina predstavlja odmeno za uporabo tuje stvari, ne vsebuje pa kakšnih "kazenskih" zneskov, torej ne gre za dodatno sankcijo zaradi neupravičene uporabe tuje stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00033876
SPZ člen 88, 89.. ZNP člen 175, 176, 179.
nujna pot - dovolitev nujne poti - zavrnitev predloga - redna raba nepremičnine - korist predlagatelja - pravna dopustnost cestne povezave - stroški
Nujna pot se določa zgolj za redno rabo nepremičnine, ne pa za morebitne izredne dogodke.
Sodišče mora presoditi, ali je cestna povezava določene parcele z javno potjo v (pravnem smislu) dopustna.
Ker predlagatelj parcele št. 74/6 ne uporablja, udeleženka pa je tej poti (ki bi vodila zgolj do parcele št. 74/6) nasprotovala, že iz tega razloga ni izkazana zahtevana konkretna korist, ki bi utemeljevala ustanovitev predlagane nujne poti.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047809
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pripadajoče zemljišče ustrezno razmejilo od javnih površin in ob tem zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, da pripadajoče zemljišče deloma predstavlja javno dobro. Že na podlagi izvedenskega mnenja se je lahko prepričalo, da je zemljišče namenjeno redni rabi stavbe in ne javni rabi. Navsezadnje bi morala pritožnica ugovor javnega dobra utemeljiti z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine v času pred 1. januarjem 2003. Ta dokaz pa ji ni uspel.
Ker je zavarovalnica dokazala, da zavarovanec ni imel sklenjenega zavarovanja odgovornosti za škodo delavcem, ni podana pasivna legitimacija tožene stranke.
ZKolP člen 5.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 82/4, 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to toženka tožniku z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00035213
ZGD člen 38a, 38a/3, 38a/4, 38a/5, 38a/7, 38a/9. OZ člen 90, 90/2. ZPP člen 213, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - nasprotje interesov - soglasje skupščine - soglasje družbenikov k poslu - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - nedopustna pritožbena novota - prepoved manjšega pomena - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - slaba vera - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 38.a člena ZGD-1, ki določa, da se mora poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (med drugimi) izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi, ne pa na določbo tretjega odstavka navedenega člena. Ta določba namreč le definira nasprotje interesov, četrti odstavek tega člena pa ne govori o tem, kaj je nasprotje interesov, temveč o tem, da lahko poslovodstvo sklene pravni posel z družbami, v katerih so udeleženi družinski člani, le s soglasjem pristojnega organa družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da navedena določba izhaja iz predpostavke, da je nasprotje interesov podano že s tem, ko se sklepajo pravni posli med družbami, v katerih sodelujejo osebe, ki so družinski člani. Navedeni odstavek tako ureja enega od možnih primerov nasprotja interesov. Osnovno pravilo je, da se je potrebno izogibati nasprotju interesov. To pa je v skladu s četrtim odstavkom podano, če se sklepajo pravni posli med družbami, v katerih nastopajo osebe, ki so družinsko povezane. Zakon v devetem odstavku navedenega člena določa, da če soglasja ni, je pravni posel ničen. Ker tožbeni zahtevek temelji na četrtem in devetem odstavku 38.a člena ZGD-1, je za odločitev v tem sporu pomembno le, ali je za sklenitev posla bilo pridobljeno soglasje skupščine in ne tudi, ali je izpolnjen dejanski stan iz tretjega odstavka tega člena. Zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotavljalo, ali je podano nasprotje interesov v smislu tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00036760
ZDR-1 člen 113, 205, 205/1.. ZRSin člen 6, 9, 9/1, 9/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 61, 61/1, 61/2, 61/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - reprezentativni sindikat
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila toženka o izvolitvi tožnice kot sindikalne zaupnice pisno obveščena, tožnica pa že kot predsednica sindikata v organizaciji Sindikata A. - Sindikata delavcev B. zastopa sindikat in kot sindikalna zaupnica zastopa sindikat pri delodajalcu. Kot edina sindikalna zaupnica zanjo velja določba 113. člena ZDR-1, ki ureja zadrževanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so v tožničinem primeru izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in je z začasno odredbo zadržalo učinkovanje prenehanja delovnega razmerja
Določba 128. člena ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To v primeru zapuščine brez dedičev glede na pravila o kaduciteti pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja ne bi odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago.
ZIU člen 8, 8/4.. ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 16, 16/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Pritožbeno sodišče je že v drugih primerljivih zadevah, v katerih je bilo dejansko stanje v bistvenem podobno obravnavanemu zavzelo stališče, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora miniti polna tri leta od dneva zaposlitve ali premestitve do 1. 4. v letu, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VSL00034724
ZZZDR člen 57, 57/1. ZN člen 47, 47-1, 47-3. SPZ člen 72, 72/4. ZPP člen 214, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - delnice kot skupno premoženje - prekinitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo konktradiktornosti - nesporno dejstvo - nerelevantna dejstva - dogovor med zakoncema - dogovor o ločenih denarnih sredstvih - obličnost dogovorov med zakoncema - notarski zapis - kogentna določba - nesklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja v pravdi - strošek kilometrine - davek na dodano vrednost (DDV)
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ tako, da lahko upnik poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 481.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - spor o pristojnosti - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Po določilu 19. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. ZPP v 30. členu določa, da so v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, za sojenje pristojna Okrajna sodišča. Izjemo predstavljajo gospodarski spori, ki se v vsakem primeru rešujejo pred Okrožnim sodiščem (drugi odstavek 32. člena ZPP).
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/2.. ZPP člen 163, 163/1.
pričnina - povrnitev potnih stroškov
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno in pristojno toženke oprostiti plačila stroškov postopka zgolj zato, ker je imela dodeljeno brezplačno pravno pomoč v drugem sodnem postopku. Toženka bi lahko do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje zahtevala povrnitev stroškov pričnine na podlagi prvega odstavka 163. člena ZPP in bi sodišče prve stopnje (enako kot o ostalih s strani toženke priglašenih stroških postopka) odločalo ob upoštevanju načela uspeha v postopku. Vendar toženka tega ni storila, zato do povrnitve teh stroškov ni bila upravičena.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
URS člen 58.. ZVis člen 52, 52/1, 55, 57.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 111, 132.
delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - izvolitev v naziv redni profesor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da odločba o izvolitvi v naziv pri eni univerzi učinkuje erga omnes na način, da bi visokošolski učitelj imel priznan takšen naziv tudi pri ostalih univerzah. V zakonu ni podlage za takšno stališče, ravno nasprotno, posameznik mora določen naziv visokošolskega učitelja pridobiti pri vsaki od univerz, in sicer v skladu z merili in postopkom, ki veljajo glede na njen statut za to univerzo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00035405
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 60, 60/2, 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/3.
nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov, da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.