KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00035405
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 60, 60/2, 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/3.
nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov, da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.
voznik tovornjaka - nadurno delo - odpoved pravici - pisni sporazum
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da je tožbeni zahtevek za plačilo opravljenega nadurnega dela neutemeljen že zato, ker je tožnik podpisal sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Iz 3. točke tega sporazuma sicer res izhaja, da "so izpolnjene vse medsebojne obveznosti" ter da "delavec (tožnik) in delodajalec (tožena stranka) nimata več nobenih zahtevkov drug do drugega". Vendar pa pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik sporazuma, ki je napisan v slovenskem jeziku, ni razumel, in da mu ga tožena stranka pred podpisom ni prevedla. Posledično je neutemeljeno pritožbeno navajanje tožene stranke, da so določila sporazuma odražala pravo voljo obeh strank.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - dokazno breme - škodni dogodek
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu s tem, ko je ugotovilo, da ni mogoče z gotovostjo potrditi obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, kar pomeni, da ga je tožnik lažno prikazal. Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zaključiti, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved, kot ji nalaga pravilo o dokaznem bremenu po drugem odstavku 84. člena ZDR-1. Takšen pritožbeni zaključek je napačen. V sferi dokazovanje toženca, ki je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi in nosi dokazno breme, je bilo dokazovanje, da je tožnik dne 18. 9. 2017, ko je opravil prijavo škodnega zavarovalnega primera na svojem vozilu, lažno prikazal, da se je škodni dogodek zgodil dne 15. 9. 2017, medtem, ko je v isti prijavi zavarovalnega primera zamolčal škodni dogodek z dne 18. 9. 2017. V pravdnem postopku je toženka (kot delodajalec) postavila takšne trditve in jih dokazovala z dokumentacijo, iz katere nedvomno izhaja, da škodnega dogodka z dne 18. 9. 2017 tožnik ni navedel pri prijavi škode prav na navedeni dan. S tem se je dokazno breme prevalilo na tožnika, ki je dokazoval možnost obstoja škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, katerega je navedel v prijavi pri zavarovalnici. Izvedensko mnenje sicer dokazuje, da je tožnikov avtomobil lahko bil poškodovan v dveh dogodkih in da drugega dogodka ni mogoče izključiti, hkrati pa izvedensko mnenje ne potrdi z gotovostjo obstoja škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, kot ga je predstavil tožnik. Tožnik torej obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, katerega je navedel v zavarovalni prijavi dne 18. 9. 2017, po presoji prvostopenjskega sodišča ni dokazal ter posledično ni prevalil dokaznega bremena nazaj na toženko, medtem ko je bilo po presoji prvostopenjskega sodišča nedvomno dokazano, da v prijavi škodnega primera z dne 18. 9. 2017 tožnik ni navedel škode, ki je nastala na vozilu prav ta dan. Skladno z navedenim so pritožbene navedbe o nepravilni uporabi pravil o dokaznem bremenu neutemeljene.
Toženka pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni ravnala diskriminatorno, kot to neutemeljeno navaja pritožba. V presoji delodajalca je, ali se bo za izredno odpoved odločil ali ne. Zakon mu obveznosti izredne odpovedi ne nalaga. Ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa od delodajalca ni sprejemljivo zahtevati, da tožniku ne sme podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le zato, ker je nekaterim drugim delavcem ob enakih kršitvah ni podal. Ni namreč enakosti v nepravu (VSRS VIII Ips 179/2016, VSRS VIII Ips 117/2017).
opustitev poseganja v lastninsko pravico - nujna pot
Namen sodišča je bil ustanoviti nujno pot v korist nepremičnine, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen SPZ).
ZSV člen 46.. ZSPJS člen 3a, 3a/10, 8, 8/1, 8/3, 49a.. ZDR-1 člen 44, 202.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 66, 66/1, 66/2.
plačilo razlike plače - prevedba - zastaralni rok - plačilo za dejansko opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne ugotovitve, da je tožnica v spornem obdobju opravljala delo višje vrednotenega delovnega mesta socialna oskrbovalka II, pri kateri je upoštevalo vsebino pogodb o zaposlitvi, izpovedi tožnice in prič, pa tudi dejstvo, ki izhaja iz vsebine izpovedi direktorice toženke, da se delo tožnice, ko je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto socialna oskrbovalka II, ni spremenilo, na podlagi 44. člena ZDR-1 v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je s toženko to novo pogodbo o zaposlitvi sklenila, ko je tožnica pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo socialna oskrbovalka na domu, saj izobrazba delavca na presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu ne vpliva oziroma vpliva le na način, da se delavcu prizna razlika v plači do plače, do kakršne bi bil upravičen, če bi zasedal delovno mesto, katerega naloge opravlja.
ZPP člen 14. KZ-1 člen 123, 123/1. OZ člen 179, 186, 186/1, 186/2.
odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska sodba - temelj odškodninske odgovornosti - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - huda telesna poškodba - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - napeljevalec - pomagač
Glede temelja odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pravdno sodišče v primeru identičnega dejanskega stanja v skladu s 14. členom ZPP vezano na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja (kar pomeni ugotovitev glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice, glede nastanka prepovedane posledice) in kazenske odgovornosti (to je ugotovitev, da je bil storilec prišteven in da je kriv). To pomeni, da odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi. Zato niso odločilne navedbe pritožbe, da toženec ni bil tisti, ki je neposredno poškodoval tožnika oziroma ni bil prisoten na kraju poškodovanja.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00034495
DZ člen 264, 295. Konvencija o pravicah invalidov člen 12.
odvzem poslovne sposobnosti - sprememba zakonodaje - skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenehanje skrbništva - imenovanje novega skrbnika - naloge skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - določnost izreka - vsebina odločitve - shizofrenija - načelo sorazmernosti - poseg v pravice in pravne koristi
Na podlagi 295. člena DZ se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more opravljati nobenih pravnih poslov. Sodišče prve stopnje je predlagateljev predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je bil vložen leta 2014, pravilno obravnavalo kot predlog za prenehanje skrbništva. Iz izreka sklepa je jasno razvidno, da predlagateljevemu predlogu ni ugodilo in da je odločilo, kakšne so pravice in obveznosti (sedaj drugega) skrbnika predlagatelja.
Skrbnikove pravice in obveznosti na področju vzpostavitve socialne mreže predlagatelja so dovolj jasno in določno opredeljene.
Vsaka omejitev pravne sposobnosti mora biti prilagojena okoliščinam posameznika in sorazmerna z njegovimi potrebami. Novega, vsebinsko spremenjenega instituta skrbništva za odrasle ni mogoče enostavno primerjati z odvzemom poslovne sposobnosti. Sedaj moramo izhajati iz tega, da imamo pred seboj osebo, ki ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče mora v skladu z načelom sorazmernosti izhajati iz tega, da se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni za dosego želenega cilja ter ki bodo posegali v pravice in svoboščine te osebe v najmanjši možni meri. Predlagatelj in skrbnik v svoji pritožbi ne navajata, da kateri izmed ukrepov, ki jih je določilo sodišče, ne bi bil potreben in zakaj. Ravno tako pritožba CSD ne navaja, da predlagatelj potrebuje zaščito še na katerem od področij.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035677
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožnica s svojim nestrpnim obnašanjem sama prispevala k slabim odnosom s sodelavci, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa to ne izključuje odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je bila tožnici povzročena z ravnanji trpinčenja na delovnem mestu oziroma z opustitvijo dolžnosti zagotavljanja delovnega okolja, v katerem ne bo izpostavljena trpinčenju s strani predpostavljenih ali sodelavcev. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka zaznala slab odnos med tožnico in sodelavkami, pa v zvezi s tem ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov, da bi ta odnos izboljšala, to pa utemeljuje ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela iz tega naslova.
Iz sodne prakse izhaja ustaljeno stališče, da je treba v primeru, ko je v individualnem delovnem sporu ugotovljena kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, prisoditi enotno odškodnino, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera. Posledice trpinčenja na delovnem mestu so namreč praviloma večplastne in prepletene ter segajo od psihosomatskih bolečin do sprememb vedenja, občutka tesnobe, strahu pred nadrejenimi in podobno. Ločevanje teh težav v smislu določbe 179. člena OZ bi bilo zato tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS neprimerno in neživljenjsko.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3.
napredovanje v višji plačilni razred - plačilo razlike plače
Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede od zaposlitve ali prejšnjega napredovanja miniti polna tri leta.
nadurno delo - dodatki k plači - odpoved pravici - pisni sporazum
Zmotno je stališče pritožbe, da tožnik do vtoževanih zneskov ni upravičen že zato, ker je podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Iz tega sporazuma sicer izhaja, "da delavec (tožnik) s podpisom tega sporazuma izjavlja, da s plačilom plače za mesec maj 2014 nima do delodajalca (pravnega prednika tožene stranke) nobene terjatve več" ter da delodajalec "potrjuje, da so z izpolnitvijo določb tega sporazuma poravnane vse njune medsebojne obveznosti''. Vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev, da sta se tožnik in direktor pred prenehanjem delovnega razmerja dogovarjala glede plačila iz naslova opravljenih nadur, da je direktor tožniku obljubil, da bosta to uredila oziroma "poračunala", da je tožnik (ki je bil takrat mlad in neizkušen) verjel besedi direktorja, da bo prejel, kar mu pripada in da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja pripravljen enostransko s strani tožene stranke, pravilno zaključilo, da se tožnik s podpisom sporazuma ni odpovedal plačilu za opravljeno nadurno delo, predvsem ob upoštevanju dejstva, da iz sporazuma izrecno ne izhaja, da se sporna določba glede poravnanih medsebojnih obveznosti nanaša na plačilo nadur. Posledično ni mogoče šteti, da je tožnik s podpisom sporazuma potrdil prejem plačila iz tega naslova.
V skladu z ustaljenim stališčem iz sodne prakse izrecna (pisna) odreditev nadur ni pogoj za priznanje nadurnega dela, temveč v zvezi s tem zadostuje že védenje delodajalca, da mora delavec zaradi zahtevane naloge delo opravljati preko polnega delovnega časa.
ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4, 507, 507/1. KZ-1 člen 62, 62/2, 62/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - sposobnost za delo
Naveden dopis, zlasti glede na časovno oddaljenost ter nerelevantno okoliščino glede nezmožnosti opravljanja vojaške službe, ter zgolj obsojenčevo golo zatrjevanje o njegovih zdravstvenih težavah (brez kakršnekoli konkretne navedbe), pa samodejno nikakor ne dajejo zaključka, da je obsojenec bolan in nesposoben za delo, kot je to (preuranjeno) zaključilo sodišče prve stopnje.
Pri tem je poudariti še, da je pri ugotavljanju razlogov za neizpolnitev posebnega pogoja potrebno upoštevati ne samo, da je obsojenec (ne)zaposlen, temveč v primeru nezaposlitve tudi njegovo prizadevanje za pridobitev osebnega dohodka in s tem posledično možnost poravnave naložene mu obveznosti.
odstop terjatev - pogodba o odstopu terjatev - oderuška pogodba - solidarni porok in plačnik - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ni razloga, da bi bila odgovornost fizične osebe, ki prevzame poroštvo za obveznosti iz gospodarske pogodbe, v kateri so dogovorjene pogodbene obresti, ki za več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti, vedno omejena le na plačilo obresti do te meje oziroma da bi v tovrstnih primerih veljala domneva, da so tako dogovorjene obresti v razmerju do poroka oderuške. Sledeč navedenemu stališču, da se domneva iz prvega odstavka 377. člena OZ ne uporabi, mora porok dokazati obstoj dejstev oderuške pogodbe.
ZGD-1 člen 284, 300, 300/6, 304, 305, 305/4, 390, 399.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - javni red in morala - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delničarjeva pravica do obveščenosti - nasprotni predlog - objava predloga delničarja - notarski zapis
Iz notarskega zapisnika o poteku skupščine in sprejetih sklepih je razvidno, da je predsednik skupščine pobude in nasprotne predloge tožnika v celoti prebral navzočim. Zato so bili navzoči delničarji seznanjeni s stališči in predlogi tožnika, čeprav njegovo pisanje ni bilo objavljeno pred skupščino, za kar glede na to, da je tožena stranka pisanje prejela en dan pred skupščino ali na sam dan skupščine (točen datum niti ni pomemben, ker je oboje prepozno za objavo), niti ni bilo časa. Ugotovitve sodišča prve stopnje so tako povsem pravilne. Tožeča stranka v pritožbi tudi sama priznava, da nasprotnih predlogov ni podala v zakonskem roku.
Za kršitev pravice do obveščenosti je pomembno, da bi bila vprašanja zastavljena na skupščini (pred glasovanjem, če so odgovori pomembni za odločitev). Glede na dejstvo, da je tožeča stranka sama v dopisu navedla, da naj jo tožena stranka pisno seznani v najkrajšem času po skupščini, pa iz tega tudi izhaja, da odgovori na vprašanja niti niso pomembni za glasovanje na sami skupščini. Vsekakor pa je nelogično, da če tožeča stranka na skupščini ne bi prejela odgovorov na na skupščini postavljena vprašanja, ne bi zahtevala tudi, da se to vpiše v zapisnik skupščine, vse v smislu četrtega odstavka 305. člena ZGD-1.
Ni jasno, v čem naj bi bil v nasprotju z moralo sklep o razporeditvi bilančnega dobička iz točke 5.a. Tudi če je večinski delničar zasledoval svojo finančno sanacijo, tu ne gre za nek nemoralen cilj; delničarji imajo tako ali tako interes za izplačilo dobička, za kaj ga bodo porabili, pa se drugih delničarjev in družbe ne tiče.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje delavca - krivdna odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - protipravno ravnanje - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje na delovnem mestu
Tožnica očita toženki, ki je bila njena predpostavljena na kliniki, da jo je trpinčila in šikanozno ravnala proti njej. Ker teh dogodkov ni dokazala, očitki pa se pretežno tudi nanašajo na nadrejene, ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz določbe drugega ostavka 147. člena OZ v zvezi s 7. členom ZDR-1.
ZIZ člen 2, 2/1, 34, 34/3, 40, 40/1. ZPP člen 189, 189/3.
pravni interes - spremenjene okoliščine - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - litispendenca v izvršilnem postopku - neuspešna izvršba
Ob neuspešni prodaji nepremičnin in neobstoju prilivov na dolžnikov transakcijski račun, zaradi katerih je bila izvršba na navedena predmeta ustavljena, upnica ob tem, ko ne izkazuje spremenjenih okoliščin, ki bi napovedovale uspešnost izvršbe s tema predmetoma, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo, nima pravnega interesa za vložitev novega predloga za izvršbo na ista predmeta izvršbe.
ZFPPIPP člen 386, 386/1-2, 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 403, 403/1-2. OZ člen 5, 9. ZZZDR člen 56.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - ravnanje s potrebno skrbnostjo - načelo vestnosti in poštenja
Podjetniško dejavnost sicer razumljivo spremlja riziko poslovnega neuspeha, vendar pritožnikovo hkratno zadolževanje v zelo kratkem času, pri več upnikih, zaradi izvedbe različnih poslovnih dejavnosti in v okviru različne pravne organiziranosti pritožnikovega poslovnega udejstvovanja, ki so vse po vrsti propadle v zelo kratkem časovnem obdobju (so končale v stečaju), predstavlja, gledano v celoti, prekomerno, negospodarno in nerazumno zadolževanje, kar je nasprotje od standarda vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
stvarna pristojnost - gradbišče - nesreča pri delu - delodajalec - naročnik in izvajalec
Delovni spor definirajo stranke in njegova vsebina. Primarno je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu med delavcem in delodajalcem. Tožnik in drugotožena stranka in tožnik in tretje tožena stranka niso v razmerju delavca in delodajalca. Zato pristojnost po b) točki 5. člena ZDSS-1 ni podana. Stališče, da se obveznosti, ki jih zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nalaga delodajalcu, ne nanašajo le na delodajalca v delovnopravnem smislu, pač pa na delodajalca v širšem smislu ZVZD, ne daje podlage za zaključek, da je tožnik z drugotoženo in tretjetoženo stranko v razmerju delavca in delodajalca. Vrhovno sodišče je v sklepu opr. št. VIII R 17/2014 izrecno navedlo, da dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
ZPP člen 154, 154/3, 161, 161/1, 161/2. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3.
navadno materialno sosporništvo - stroški postopka - uspeh v postopku - delni uspeh v postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava pravdnih stroškov v stečaju - ugotovitev obstoja terjatve
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženki kot solidarni dolžnici, vendar je bilo ugotovljeno, da solidarna obveznost ni podana. Druga toženka je v večji meri uspela proti tožeči stranki. Med toženkama je precejšnja razlika v deležu spornega predmeta, zato se stroški povrnejo po tem sorazmerju. Strošek plačila sodne takse je nastal pred začetkom stečaja nad drugo toženko, zato bi sodišče znesek lahko le ugotovilo, ne pa naložilo v plačilo.
ZPP člen 212. ZGD-1 člen 206, 206/1, 206/1-8, 296, 300, 300/1, 300/6.
nasprotni predlog - objava nasprotnega predloga - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - pravica do obveščenosti delničarja - potrebna večina za sprejem sklepa - trditveno breme
Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena ZGD-1 le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu organa vodenja ali nadzora in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog (pri odstavek 300. člena ZGD-1). Na skupščini sprejet nasprotni predlog je delničar dal po izteku tega roka. V tem primeru je pravici delničarjev do obveščenosti zadoščeno tako, da se predlog sklepa skupščine obravnava na skupščini sami.
Vsebina tožnikovega nasprotnega predloga po 2. in 3. točki dnevnega reda skupščine je pravno pomembna trditev, ki bi jo moral tožnik zatrjevati.
Napačna navedba o zahtevani večini v sklicu skupščine ne more imeti za posledico neveljavnosti sklepa, če je bil sklep skupščine sprejet na podlagi zakonsko zahtevane večine.