CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037798
ZPP člen 76, 76/1. ZNP-1 člen 24, 24/1, 42. ZDru člen 5, 5/1. ZVEtL-1 člen 3, 8, 46.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - društvo - neobstoječa oseba - pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka - udeleženec v nepravdnem postopku - upravičeni predlagatelj postopka - predlog za nadaljevanje postopka - zavrženje predloga
Društvo je lahko udeleženec nepravdnega postopka, ne sodi pa v krog upravičenih predlagateljev, ki lahko po 46. členu ZVEtL-1 začnejo postopek.
Če predlog za začetek postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi vloži neupravičena oseba, ga sodišče zavrže, če noben drug upravičen predlagatelj ne predlaga nadaljevanja postopka.
odločitev o stroških pravdnega postopka - delno plačilo vtoževane terjatve - delna izpolnitev obveznosti - plačilo dolga tekom postopka - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Po utrjenem stališču v sodni praksi je odločitev o stroških enovita in ne vsebuje posebej zavrnilnega dela. Zadostuje, da so razlogi glede nepriznanih stroškov vsebovani v obrazložitvi odločbe.
Toženka je vtoževani dolg plačala šele potem, ko je bilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodeno in se je obravnavanje zadeve nadaljevalo v pravdnem postopku. Utemeljena je zato pritožbena zahteva, naj se sklep o izvršbi glede izvršilnih stroškov v celoti ohrani v veljavi.
Ker je toženka plačala glavnico pred vložitvijo dopolnitve tožbe, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da strošek, ki je tožniku nastal z njeno vložitvijo, ni bil potreben.
Tožnica ima sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja pove, da se posel opravlja na nevarnost naročnika, kar pomeni, da tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve mandatarjeve (izpolnitvene) obveznosti. Mandatar se zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Zato ima mandatar pravico do plačila za trud.
Zaradi obrazloženega je neutemeljena zahteva tožeče stranke, da zaradi dejstva, ker sodišče svoje odločitve ni moglo opreti na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda, le-ta ni upravičen do priznanja pravice do priznane nagrade in nadomestila za stroške. Izvedenec z izvedovanjem, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja krši obveznosti pravilne izpolnitve le, če ravna v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo. Izvedenec mora ravnati v skladu s pravili medicinske stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega gospodarja.
ZPIZ-2 člen 129.. BBHSZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik določeno zavarovalno dobo dopolnil v BiH in ne pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Ker gre za dobo, dopolnjeno v dveh sedaj samostojnih državah, je vprašanje upoštevanja teh dob in pa določitev dajatev uredil Sporazum o socialnem zavarovanju, ki predstavlja mednarodno pogodbo.
Sodišče prve stopnje in že pred tem toženec, pri upoštevanju pokojninske dobe za odmero starostne pokojnine pravilno v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Sporazuma ni upoštevalo pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v BiH. Doba prebita in dopolnjena v BiH se v vsakem primeru šteje le glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne upošteva pa se pri odmeri pokojnine. Izjema bi bila le doba, krajša od 12 mesecev, za katero je v 23. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju izrecno določeno, da mora to zavarovalno dobo nosilec druge države pogodbenice, v konkretnem primeru bi bila to Slovenija, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve upoštevati pri izračunu tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih. Vendar v tožnikovem primeru ne gre za dobo krajšo od 12 mesecev, ampak za daljšo dobo. V tožnikovem primeru gre za situacijo, ko je izpolnil pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine že s slovensko zavarovalno dobo in mu je bila skladno z 21. členom Sporazuma priznana pravica do pokojnine, upoštevaje le slovensko zavarovalno dobo.
Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - varstvo pri delu v gozdarstvu - opravljanje gozdarske dejavnosti - podiranje dreves kot nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - oprostitev odškodninske odgovornosti - krivdno ravnanje oškodovanca - ravnanje oškodovanca - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - kršitev pravil - varstvo pri delu v gozdu - izvedenec za varstvo pri delu
Za tožnikovo poškodbo je objektivno odgovoren njegov delodajalec.
Materialnopravno pravilno je sodišče zaključilo, da se toženkin zavarovanec ne more niti delno razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za obravnavano delovno nezgodo, čeprav jo je povzročil tožnik s hudo kršitvijo pravil o varnem delu v gozdu.
Po drugem odstavku 153. člena OZ bi se lahko toženkin zavarovanec svoje odškodninske odgovornosti razbremenil le, če bi dokazal, da tožnikovega ravnanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ta dokaz toženki ni uspel. Še več, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec ravnal tudi krivdno, ko je tožnika razporedil na samostojno delo, čeprav zanj ni izpolnjeval predpisanih minimalnih pogojev. Teža te kršitve pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehta nespametno ravnanje tožnika kot oškodovanca pri poskusu reševanja obviselih dreves, sploh ker je bil v danih okoliščinah na delovišču prepuščen zgolj lastni iznajdljivosti. Ker torej ni pogojev za deljeno odgovornost (prvi odstavek 171. člena OZ), je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Obsojenec niti v ugovoru niti v pritožbi zoper prvostopni sklep ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je rok zamudi iz opravičenih razlogov, niti ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje. Zgolj pavšalno zatrjuje, da v 8 dnevnem roku ne bi mogel urediti niti brezplačne pravne pomoči, ki mu pripada po zakonu kot prejemniku socialne pomoči. Zato s svojo pritožbo ne more biti uspešen.
trditveno breme - razpravno načelo - odlog izvršbe - posebno upravičen razlog
Pritožba utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom odločitve kršilo razpravno načelo. Dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, namreč vlagatelj predloga ni zatrjeval, sodišče pa glede na določbo 71. člena ZIZ, iz posebno upravičenih razlogov (torej po drugem odstavku 71. člena ZIZ) izvršbe ne more odložiti po uradni dolžnosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - vložitev odgovora na tožbo - subjektivni rok
Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko se naproša dovolitev vložitve odgovora na tožbo, teče od dneva, ko je stranka zvedela, da je rok za vložitev odgovora na tožbo zamudila.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286a, 286a/5. OZ člen 50, 435.
kupoprodajna pogodba - dogovor o kupnini - dogovorjena kupnina - volja pogodbenih strank - višina kupnine - kompenzacija - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - prevzem dolga - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - ugovor pasivne legitimacije - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - ustrezna skrbnost - odpoved pooblastila - opravičljivi razlogi za zamudo - obstoj dolga - pobot - upniško dolžniško razmerje - darilo - neupravičena obogatitev
Če toženec zatrjuje, da gre za navidezno pogodbo, bi jo moral pred sodiščem izpodbijati, saj bi le tako lahko bilo ugotovljeno, da je navidezna.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na peti odstavek 286.a člena ZPP. Ta člen je treba tolmačiti v povezavi z 286. členom ZPP, saj peti odstavek 286.a člena ZPP velja le za vloge in listine, posredovane sodišču pred opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Drugačno tolmačenje bi povsem izničilo določila prekluzije prvega in četrtega odstavka 286. člena ZPP.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
OZ člen 395, 433. ZPP člen 254, 286a, 286a/4, 292, 339. ZFPPIPP člen 296, 296/3.
revolving kredit - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - premoženjska celota - neodplačna pridobitev - stečaj dolžnika - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - prekluzija dejstev in dokazov - znova začeta glavna obravnava - izvedensko mnenje - neposredno zaslišanje izvedenca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z odločitvijo, da sodišče prve stopnje ponovno odpre glavno obravnavo (292. člen ZPP), je bila tožena stranka znova upravičena vložiti pripravljalno vlogo, s katero je odgovorila na navedbe tožeče stranke.
Glede na to, da je imela tožeča stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja obširne pripombe in na pomen, ki ga je za končno odločitev v obravnavani zadevi imelo izvedensko mnenje, bi sodišče moralo za odstranitev vsakršnega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenko tudi zaslišati.
Sodišče lahko postavi novega izvedenca tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
V kontekstu 433. člena OZ ni bistven podatek o deležu premoženja, ki se prenaša, ampak kaj to premoženje predstavlja. Tudi manjši odstotek celotnega premoženja (aktive) ne izključuje možnosti, da bi to premoženje ali njegov del predstavljalo zaokroženo gospodarsko celoto.
Stališče, da se 433. člen OZ ne uporabi v primerih odplačnih razpolaganj za pošteno ceno, se ne more uporabiti, če pridobitelj premoženja prenosniku ni opravil realne protidajatve, ki bi pomenila ohranjanje premoženjske mase, ampak je prišlo do zapiranja terjatev na podlagi kompenzacij.
Morebitna opustitev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika v stečaju ne vpliva na uporabo 433. člena OZ.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev vabila na glavno obravnavo - pravočasna vročitev vabila - pravica do priprave na obravnavo - glavna obravnava v odsotnosti stranke - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo je bil v obravnavani zadevi izveden 20. 9. 2019. Vabilo za navedeni narok je bilo skupaj z 2. pripravljalno vlogo tožene stranke in pozivom, da lahko tožeča stranka nanj odgovori do 16. 9. 2019, pooblaščenki tožeče stranke vročeno šele 18. 9. 2019 (takrat se je iztekel 15-dnevni rok za prevzem pisanja, ki se je pooblaščenki prvič poskušalo vročiti 3. 9. 2019, in se je pisanje po četrtem odstavku 142. člena ZPP štelo za vročeno). Tožeči stranki je tako od vročitve vabila do naroka ostal le 1 dan za pripravo na narok, kar pa je v nasprotju z določbama tretjega odstavka 279.c člena ZPP, ki se nanaša na (le) pripravljalni narok in zahteva čas najmanj 30 dni med prejemom vabila in izvedenim pripravljalnim narokom oziroma drugega odstavka 280. člena ZPP, ki se nanaša na naroke v splošnem in terja vsaj 15 dni med prejemom vabila in izvedenim narokom. Po jasnem stališču sodne prakse v takem primeru sodišče ne sme izvesti naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke; v nasprotnem ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
prevoz na delo in z dela - kilometrina - kraja opravljanja dela - pogodba o zaposlitvi - službeno potovanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035521
KZ-1 člen 54, 196, 196/1, 196/2, 228, 228/1. ZKP člen 18, 18/1, 147, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - navidezen pravni posel - posojilna pogodba - prodajna pogodba - zavod - d.o.o. - poslovodna funkcija - direktor - premoženje družbe - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - preslepitveni namen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kazenska ovadba kot dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kršitve določb kazenskega postopka - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
V ponudbah se je obdolženec kot direktor zavezal, da bo družba S. d.o.o. naročena izdelka oškodovanima šolama po prejemu plačil tudi dobavila, česar pa, kljub prejetima plačiloma, ni storila. Ker ponudba veže ponudnika (račun in predračun družbe S. d.o.o. (prilogi A72 in A82)), pogodba pa je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (za kar se šteje tudi plačilo cene (prilogi A73 in A83)), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je obdolženec očitani dejanji storil pri sklenitvi posla, torej pri prevzemu naročila. Da kazenska ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena, pač pa pomeni zgolj obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenih družbenikov tuje premoženje. Poslovodja je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Posojila, ki jih družbenik da družbi, postanejo premoženje družbe, zaradi česar družbenik na premoženju družbe nima nobenih pravic.