pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Obsojenec niti v ugovoru niti v pritožbi zoper prvostopni sklep ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je rok zamudi iz opravičenih razlogov, niti ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje. Zgolj pavšalno zatrjuje, da v 8 dnevnem roku ne bi mogel urediti niti brezplačne pravne pomoči, ki mu pripada po zakonu kot prejemniku socialne pomoči. Zato s svojo pritožbo ne more biti uspešen.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja pove, da se posel opravlja na nevarnost naročnika, kar pomeni, da tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve mandatarjeve (izpolnitvene) obveznosti. Mandatar se zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Zato ima mandatar pravico do plačila za trud.
Zaradi obrazloženega je neutemeljena zahteva tožeče stranke, da zaradi dejstva, ker sodišče svoje odločitve ni moglo opreti na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda, le-ta ni upravičen do priznanja pravice do priznane nagrade in nadomestila za stroške. Izvedenec z izvedovanjem, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja krši obveznosti pravilne izpolnitve le, če ravna v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo. Izvedenec mora ravnati v skladu s pravili medicinske stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega gospodarja.
odlog izvršbe na predlog tretjega - hipotekarni dolžnik - pridobitev solastnega deleža na nepremičnini
Glede na povzeto vsebino predloga ter zemljiškoknjižnega izpiska (iz katerega izhaja, da sta tretja (že) do 1/8 celote vsak lastnika nepremičnine ID znak: parcela ... 793/5 z učinkom od dne 30. 1. 2019, ter da je pri navedeni nepremičnini vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice z učinkom od dne 30. 1. 2018, tako ni jasno, ali sta tretja predlagala odlog izvršbe pri solastninskem deležu prvo dolžnika ali pri solastninskem deležu druge dolžnice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - vložitev odgovora na tožbo - subjektivni rok
Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko se naproša dovolitev vložitve odgovora na tožbo, teče od dneva, ko je stranka zvedela, da je rok za vložitev odgovora na tožbo zamudila.
Tožnica ima sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva in pravilno ugotovilo, da obsojenec dela v splošno korist po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 56536/2017 z dne 28. 8. 2018, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 25. 9. 2019 in po kateri bi moral opraviti 1078 ur dela v splošno korist v obdobju enega leta, ni opravil iz subjektivnih in ne iz objektivnih razlogov.
Okoliščina, da si je obsojenec po izreku pravnomočne sodbe, po kateri bi moral opraviti delo v splošno korist, ustvaril družino, ni okoliščina, ki bi obsojencu preprečevala, da v roku, ki ga je določilo sodišče s pravnomočno sodbo, delo v splošno korist opravi.
Prav tako med objektivne okoliščine ni šteti obsojenčeve odločitve, da bo v tem času raje delal v tujini in nekaj zaslužil. Gre za namreč za subjektivno odločitev obsojenca, s katero je zaslužku dal prednost pred izpolnitvijo izvršitve kazenske sankcije, naložene s pravnomočno kazensko sodbo. Zavestno se je odločil, da bo ravnal v nasprotju s pravnomočno sodbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadenega sklepa, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035633
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 445č, 445č/2.
sporazum o priznanju krivde - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - umik ugovora
Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - specialistični pregledi - bolnišnično zdravljenje
Predhodna odobritev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje.
V tožnikovem primeru ni šlo za ambulantno zdravljenje, saj je tožnik po opravljenem posegu moral ostati v bolnišnici. Ni šlo torej za dnevni hospital oziroma za dnevno obravnavo oziroma preglede pri specialistih. Opravljena je bila zahtevnejša operacija, ki je zahtevala, da je tožnik prenočil v bolnišnici. Upoštevaje navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji po določbi 1. alineje prvega odstavka 44. c člena ZZVZZ za povrnitev stroškov, ki so nastali tožniku zaradi zdravstvenega posega na Hrvaškem.
V primeru, ko gre za bolnišnično zdravljenje je potrebno, da je predhodno, torej pred zdravstvenim posegom izdana odločba zavoda o predhodni odobritvi. Tožnik ni dokazal, da bi pri toženi stranki vložil vlogo za predhodno odobritev. Iz spisa izhaja zgolj vloga za povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v tujini, ki pa je bila vložena šele 4. 5. 2018, torej po že opravljenem posegu.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za dovolitev izvršbe
Pritožba utemeljeno opozarja, da navedena upravna odločba sicer res predstavlja izvršilni naslov, vendar ne v razmerju upnika predmetnega postopka do dolžnika predmetnega postopka.
Ob povedanem so utemeljeni tudi nadaljnji pritožbeni očitki o zmotni uporabi 267. člena ZIZ, saj upnik E. d.d. pogojev za izvršbo zoper dolžnika S. H. še nima.
odločitev o pravdnih stroških - pripravljalna vloga
Vloge se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. V skladu z določbami sedmega poglavja Zakona o pravdnem postopku vsebujejo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti. Glede na vsebino podane „vloge“ tožeče stranke je ugotoviti, da gre za enostavno pisanje sodišču, saj je njen namen zgolj sporočilni. Je razumljiva in obsega vse, kar je potrebno, da se obravnava vendar tega pisanja nikakor ne moremo šteti kot pripravljalne vloge, ki je namenjena pripravi ustne obravnave oziroma, ki se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. V „pripravljalni“ vlogi tožeča stranka ni podala svojega pravnega naziranja, niti ni vrednostno ocenila rezultata dokaznega postopka. Potrebno je pritrditi toženi stranki, da gre lahko v predmetni zadevi (glede na vsebino pisanja) zgolj za krajši dopis. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno zanj priznati 50 odvetniških točk skladno s 3. točko tarifne številke 39. OT, ki ureja kratke dopise in obvestila.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravni ali dejanski (ekonomski) interes
O pravnem interesu za motenjsko varstvo ni moč govoriti v primerih, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
odločitev o stroških pravdnega postopka - delno plačilo vtoževane terjatve - delna izpolnitev obveznosti - plačilo dolga tekom postopka - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Po utrjenem stališču v sodni praksi je odločitev o stroških enovita in ne vsebuje posebej zavrnilnega dela. Zadostuje, da so razlogi glede nepriznanih stroškov vsebovani v obrazložitvi odločbe.
Toženka je vtoževani dolg plačala šele potem, ko je bilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodeno in se je obravnavanje zadeve nadaljevalo v pravdnem postopku. Utemeljena je zato pritožbena zahteva, naj se sklep o izvršbi glede izvršilnih stroškov v celoti ohrani v veljavi.
Ker je toženka plačala glavnico pred vložitvijo dopolnitve tožbe, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da strošek, ki je tožniku nastal z njeno vložitvijo, ni bil potreben.
Ni utemeljen očitek postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Postavitev izvedenca psihiatrične stroke niti ni bil tožnikov dokazni predlog, da bi lahko uveljavljal postopkovne kršitve v zvezi z neizvedbo tega dokaza. Tožnik v zvezi s to postopkovno kršitvijo pavšalno navaja, da sodišče ni izvedlo vseh z njegove strani predlaganih dokazov. Vendar pa je tožnik svoje dokazne predloge za zaslišanje določenih prič umaknil, tako da z njegove strani predlagani dokazi niti niso ostali neizvedeni. Pa tudi sicer zgolj neizvedba dokazov sama po sebi še ne pomeni navedene postopkovne kršitve - ta je podana šele, če dokazi niso izvedeni iz nedopustnih razlogov.
Nepridobitev predhodnega mnenja sindikata s strani tožene stranke, ni vplivala na pravilnost sklepa o prekinitvi pogodbe. Razlogi za tožnikov izostanek niso opravičeni, zato je tožena stranka lahko enostransko prekinila pogodbo v skladu s 6. točko prvega odstavka 16. člena pogodbe o služenju v rezervni sestavi SV, ki določa, da ministrstvo lahko pogodbenemu pripadniku pogodbo enostransko odpove, če se brez opravičenega razloga ni odzval na opravljanje vojaške službe oziroma usposabljanje. Mnenje sindikata tudi po stališču pritožbenega sodišča ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev toženke, glede na določbo petega odstavka 100a. člena ZObr, da mnenje sindikata ni obvezujoče za odločitev tožene stranke.
sposobnost biti stranka - prenehanje stranke - izbris iz registra - zavrženje pritožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (prvi odstavek 80. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem procesu in je ena od temeljnih procesnih predpostavk, ki mora biti podana tudi v času pritožbenega postopka - od vložitve pritožbe do odločitve višjega sodišča. Ker je bil pritožnik (edini družbenik stečajnega dolžnika) dne 12.12.2018 po uradni dolžnosti izbrisan iz avstrijskega registra (kot izhaja iz izpiska iz registra (z dne 5.5.2020): v skladu s 40. členom FGB, ki določa, da je družbo, ki nima nobenega premoženja, mogoče izbrisati po uradni dolžnosti, ob izbrisu pa se šteje, da je družba prenehala), je višje sodišče zaradi neodpravljive pomanjkljivosti (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) nedovoljeno pritožbo zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.