plačilo sodne takse - taksna obveznost - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava na predlog upnika - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - kontradiktornost postopka
Ker gre v primeru prisilne poravnave za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka. Čeprav je nadzorna funkcija sodišča v teh postopkih omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave.
Tudi v postopku upniške prisilne poravnave morajo biti izpolnjene določene procesne predpostavke. Odsotnost le-teh pritožnik konkretizirano zatrjuje.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
prevoz na delo in z dela - kilometrina - kraja opravljanja dela - pogodba o zaposlitvi - službeno potovanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016).
začasni zastopnik za sprejem pisanj - nagrada in stroški začasnega zastopnika - procesno dejanje - udeležba na naroku
Upoštevaje njegovo vlogo, začasni zastopnik za sprejemanje pisanj v postopku ni upravičen do stroška zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo, čeprav je bil nanj vabljen. Kot zastopnik za sprejemanje pisanj namreč ni upravičen opravljati procesnih dejanj za stranko, ampak le sprejeti sodna pisanja in poskrbeti, da jih bo stranka prejela.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev vabila na glavno obravnavo - pravočasna vročitev vabila - pravica do priprave na obravnavo - glavna obravnava v odsotnosti stranke - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo je bil v obravnavani zadevi izveden 20. 9. 2019. Vabilo za navedeni narok je bilo skupaj z 2. pripravljalno vlogo tožene stranke in pozivom, da lahko tožeča stranka nanj odgovori do 16. 9. 2019, pooblaščenki tožeče stranke vročeno šele 18. 9. 2019 (takrat se je iztekel 15-dnevni rok za prevzem pisanja, ki se je pooblaščenki prvič poskušalo vročiti 3. 9. 2019, in se je pisanje po četrtem odstavku 142. člena ZPP štelo za vročeno). Tožeči stranki je tako od vročitve vabila do naroka ostal le 1 dan za pripravo na narok, kar pa je v nasprotju z določbama tretjega odstavka 279.c člena ZPP, ki se nanaša na (le) pripravljalni narok in zahteva čas najmanj 30 dni med prejemom vabila in izvedenim pripravljalnim narokom oziroma drugega odstavka 280. člena ZPP, ki se nanaša na naroke v splošnem in terja vsaj 15 dni med prejemom vabila in izvedenim narokom. Po jasnem stališču sodne prakse v takem primeru sodišče ne sme izvesti naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke; v nasprotnem ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 10, 11.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Pritožba napačno navaja, da tožnik v sodnem sporu ne more doseči priznanja višjega dodatka za nevarne naloge, češ da gre za nedopusten poseg v izvršilno vejo oblasti oziroma pristojnost delodajalca. Zavzema se za podobno tolmačenje kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami) - da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog GŠSV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Podobno stališče o pomembnosti delodajalčeve pristojnosti je uveljavljeno tudi glede dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja (10. člen Uredbe) ter glede dodatka za poveljevanje (11. člen Uredbe). Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe pa je stališče sodne prakse drugačno - da so pripadniki lahko upravičeni do (višjega) dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to - ne glede na ravnanje ministra.
Omejevanje pravice do odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca s pogodbeno kaznijo je v nasprotju z ustavo (49. člen Ustave RS) in prisilnim predpisom (83. člen ZDR-1), zaradi česar je takšno pogodbeno določilo nično na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ.
bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati sodno izvedenko oziroma izvedenki, kar je tožnik pravočasno predlagal in zoper izvedenski mnenji podal pravno relevantne ugovore. Ne drži, da tožnik zoper pisno izvedensko mnenje druge izvedenke ni imel pripomb, saj je na obravnavi pripombe podal ter predlagal njeno zaslišanje ter zaslišanje vseh prič, ki jih je v postopku predlagal, zlasti lečečega psihiatra. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju oprlo tudi na izvedensko mnenje prve izvedenke, na katero je tožnik podal obsežne pripombe v vlogi, na katere ni dobil odgovora ne v dopolnitvi izvedenskega mnenja s strani te izvedenke ne v izvedenskem mnenju druge izvedenke, nanje pa ni odgovorilo niti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Ne glede na to, da tožnik odgovora na grajo izvedenskih mnenj ni dobil, sodišče prve stopnje izvedenk ni zaslišalo niti ni pojasnilo, zakaj nujni izvedenski mnenji šteje za popolni. Glede na navedeno je treba pritrditi očitku tožnika, da dokaz z izvedencem ni bil izveden v skladu z določbo 254. člena ZPP, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave, kar je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035206
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/2, 9/2-3, 9/3, 9/4. ZPP člen 315. OZ člen 239, 239/1. ZZVZZ člen 63, 65.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep Vlade RS - pravna narava sklepa Vlade - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - vmesna sodba
Če se med letom, za katerega velja splošni dogovor, spremeni višina elementov za izračun plač planiranih delavcev, je treba za spremembo cene programov in storitev praviloma skleniti aneks. Izjema velja za spremembo zneska osnovne plače po plačni lestvici (3. črtica drugega odstavka in tretji odstavek 9. člena SD 2017). Aneks v tem primeru ni potreben. Če se sprememba zneska osnovne plače določi z aneksom h kolektivni pogodbi (ki ureja spremembo plač v javnem sektorju), se takšna sprememba v kalkulaciji cen zdravstvenih storitev upošteva avtomatično (četrti odstavek 9. člena SD 2017). To pomeni, da za spremembo cen aneks ni potreben.
Sklep Vlade Republike Slovenije ni oblastveni akt (sklep Ustavnega sodišča RS, U-I-264/09-7 in sklep VS RS I Up 281/2012), njen sklep o zavrnitvi predloga za zvišanje cen pa je protipraven. Odločitev Vlade Republike Slovenije namreč ne more posegati oziroma spreminjati pravic in obveznosti udeležencev SD 2017. To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve svoje sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na odločitve drugih, in tako tudi ne na dokončno odločitev Vlade RS.
OZ člen 395, 433. ZPP člen 254, 286a, 286a/4, 292, 339. ZFPPIPP člen 296, 296/3.
revolving kredit - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - premoženjska celota - neodplačna pridobitev - stečaj dolžnika - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - prekluzija dejstev in dokazov - znova začeta glavna obravnava - izvedensko mnenje - neposredno zaslišanje izvedenca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z odločitvijo, da sodišče prve stopnje ponovno odpre glavno obravnavo (292. člen ZPP), je bila tožena stranka znova upravičena vložiti pripravljalno vlogo, s katero je odgovorila na navedbe tožeče stranke.
Glede na to, da je imela tožeča stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja obširne pripombe in na pomen, ki ga je za končno odločitev v obravnavani zadevi imelo izvedensko mnenje, bi sodišče moralo za odstranitev vsakršnega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenko tudi zaslišati.
Sodišče lahko postavi novega izvedenca tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
V kontekstu 433. člena OZ ni bistven podatek o deležu premoženja, ki se prenaša, ampak kaj to premoženje predstavlja. Tudi manjši odstotek celotnega premoženja (aktive) ne izključuje možnosti, da bi to premoženje ali njegov del predstavljalo zaokroženo gospodarsko celoto.
Stališče, da se 433. člen OZ ne uporabi v primerih odplačnih razpolaganj za pošteno ceno, se ne more uporabiti, če pridobitelj premoženja prenosniku ni opravil realne protidajatve, ki bi pomenila ohranjanje premoženjske mase, ampak je prišlo do zapiranja terjatev na podlagi kompenzacij.
Morebitna opustitev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika v stečaju ne vpliva na uporabo 433. člena OZ.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeni kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
OZ člen 311. ZS člen 109, 109/1. ZFPPIPP člen 255. ZIZ člen 139. URS člen 22, 125, 127, 127/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vračilo varščine - obstoj dogovora - ugovor predpravdnega pobotanja - ugovor pobotanja v pravdi - pogoji za pobot - istovrstnost terjatev - preračun iz tuje valute - menjalno razmerje - uveljavljanje terjatev v tuji valuti - enotna sodna praksa - specialni postopek - pobot v stečaju - pobot v izvršilnem postopku - materialno procesno vodstvo - skrbnost stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje se je oprlo na odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 13/96 z dne 6. 11. 1996, Višjega sodišče v Celju Cp 789/97 z dne 2. 7. 1998 in Višjega sodišča v Kopru I Cpg 20/2000 z dne 1. 6. 2000. V vseh navedenih odločbah so sodišča zavzela povsem jasno in nedvoumno stališče, da če se vtoževana in v pobot ugovarjana terjatev glasita na različni valuti, istovrstnost terjatev kot predpostavka pobotanja ni izpolnjena. Enako stališče je zavzeto tudi v komentarju nemškega Bürgerliches Gesetzbuch (BGB) in v sodni praksi avstrijskega vrhovnega sodišča - torej v pravnih sistemih, na vplivu katerih temelji tudi slovenski pravni sistem. Dejstvo, da o navedenem vprašanju (ki po svoji vsebini zagotovo ni edinstveno) v Sloveniji ni novejše sodne prakse, po presoji višjega sodišča jasno dokazuje, da zoper citirano stališče v praksi ni pomislekov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035521
KZ-1 člen 54, 196, 196/1, 196/2, 228, 228/1. ZKP člen 18, 18/1, 147, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - navidezen pravni posel - posojilna pogodba - prodajna pogodba - zavod - d.o.o. - poslovodna funkcija - direktor - premoženje družbe - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - preslepitveni namen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kazenska ovadba kot dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kršitve določb kazenskega postopka - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
V ponudbah se je obdolženec kot direktor zavezal, da bo družba S. d.o.o. naročena izdelka oškodovanima šolama po prejemu plačil tudi dobavila, česar pa, kljub prejetima plačiloma, ni storila. Ker ponudba veže ponudnika (račun in predračun družbe S. d.o.o. (prilogi A72 in A82)), pogodba pa je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (za kar se šteje tudi plačilo cene (prilogi A73 in A83)), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je obdolženec očitani dejanji storil pri sklenitvi posla, torej pri prevzemu naročila. Da kazenska ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena, pač pa pomeni zgolj obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenih družbenikov tuje premoženje. Poslovodja je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Posojila, ki jih družbenik da družbi, postanejo premoženje družbe, zaradi česar družbenik na premoženju družbe nima nobenih pravic.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - storilec kaznivega dejanja - lastnik stvari - pravna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe
Storilec kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic je lahko le lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa je v takem primeru njen zakoniti zastopnik. V sodni praksi se je v primerljivih situacijah, ko zakon kot storilca kaznivega dejanja določa zastopnika družbe, že izoblikovalo stališče, da je storilec lahko tudi t. i. "dejanski direktor". To je oseba, ki dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe, torej nastopa kot dejanski zastopnik pravne osebe ter opravlja funkcijo direktorja, čeprav formalnopravno gledano ni direktor oziroma zastopnik te pravne osebe. Storilec je torej v takih primerih lahko tudi oseba, ki je de facto prevzela vlogo poslovodnega organa družbe, čeprav formalnopravno za to ni bila pooblaščena.
Sodišče je v 14. točki izpodbijane sodbe jasno zapisalo, da se ni ukvarjalo z razlogi ničnosti ali izpodbojnosti, ker da je zahtevek tožeče stranke na vpis tožeče stranke v sodni register kot imetnika 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen. Razloge za nesklepčnost tega zahtevka je sodišče obrazložilo v točkah 13. in 14. izpodbijane sodbe. Če sodišče presodi, da tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih nadaljnjih dokazov. Izvedba predlaganih dokazov s strani tožnika, na katere se sklicuje v pritožbi, tako res ne bi privedla do drugačne odločitve, zato je njihova izvedba nepotrebna.
V skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ji uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. Tožeča stranka je to pravno korist utemeljevala izključno na dejstvu, da se bo po ugotovitvi ničnosti oziroma izpodbojnosti Sporazuma, kar je zahtevala pod I/2 in II/2 točko primarnega in podrejenega tožbenega predloga, lahko vpisala v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža SV 453/14, kar je zahtevala pod 2. točko tožbenega predloga. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke iz 2. točke tožbenega predloga na vpis v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen oziroma neizvršljiv je jasno, da tožeča stranka ni izkazovala pravnega interesa za ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti.
SPZ člen 67, 67/2, 67/5, 106, 108, 116, 118, 118/2.
poslovne stavbe in poslovni prostori - upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - etažna lastnina - skupni deli stavbe - posebni skupni del
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 12. člena Pogodbe o vzajemnih razmerjih, zlasti drugi odstavek te določbe, ker etažna lastnina po PEL ni bila vpisana v zemljiško knjigo in tako tudi ne skupni deli celotnega poslovnega centra kot tudi ne skupni deli posamezne lamele. Tako je idealni solastniški delež 13,31 % na celotnem objektu tisti količnik, ki ga sme tožeča stranka upoštevati pri obračunavanju stroškov upravljanja in stroškov obratovanja objekta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035788
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 236.
pogodba za opravljanje telekomunikacijskih storitev - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - sklepčnost - nesklepčnost - dokazna ocena - nepopoln dokazni predlog - neprimeren dokaz
Dokazi (tako listinski kot s pričami in vsi drugi) so namenjeni zgolj potrditvi ali ovrženju poprej zatrjevanih dejstev, ne morejo pa nadomestiti pomanjkljivih trditev (t.i. preiskovalni dokaz, ki je v pravdnem postopku načeloma prepovedan). Navajanje, da naj bi priča izpovedala o »vseh relevantnih dejstvih,« je v bistvu sklicevanje na preiskovalni dokaz, pri čemer je sodišče prve stopnje podrobno analiziralo toženkine trditve in pojasnilo, zakaj so pavšalne in zato neupoštevne.
odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost odvetnika - nepopolna vloga odvetnika - podpis pritožbe - vzročna zveza - možnost uspeha pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati, ali bi bil tožnik tudi v primeru meritorne obravnave vložene pritožbe v zadevi I P .../..... obsojen na plačilo vztoževanega zneska. Odškodninska odgovornost odvetnika je podana le tedaj, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem, ki ga je opustil, torej da bi tisto, kar bi odvetnik moral narediti, pa je opustil, stranki ob normalnem teku stvari prineslo uspeh v postopku.
Do zmanjšanja premoženja (do pravno priznane škode) ne pride le tedaj, ko se zmanjša aktiva, temveč tudi tedaj, ko se poveča pasiva. Takšno zmanjšanje premoženja predstavlja tudi s pravnomočno odločbo naložena obveznost plačila določenih dajatev. Pomemben je premoženjski saldo - ostanek premoženja, ko se pasiva odšteje od aktive.
odškodninska odgovornost bolnice - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - dolžnostno ravnanje zdravnika - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - drugo izvedensko mnenje - vzročna zveza - degenerativne spremembe - vzrok za nastanek škode - vpliv zdravil
Ker ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.