OZ člen 395, 433. ZPP člen 254, 286a, 286a/4, 292, 339. ZFPPIPP člen 296, 296/3.
revolving kredit - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - premoženjska celota - neodplačna pridobitev - stečaj dolžnika - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - prekluzija dejstev in dokazov - znova začeta glavna obravnava - izvedensko mnenje - neposredno zaslišanje izvedenca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z odločitvijo, da sodišče prve stopnje ponovno odpre glavno obravnavo (292. člen ZPP), je bila tožena stranka znova upravičena vložiti pripravljalno vlogo, s katero je odgovorila na navedbe tožeče stranke.
Glede na to, da je imela tožeča stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja obširne pripombe in na pomen, ki ga je za končno odločitev v obravnavani zadevi imelo izvedensko mnenje, bi sodišče moralo za odstranitev vsakršnega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenko tudi zaslišati.
Sodišče lahko postavi novega izvedenca tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
V kontekstu 433. člena OZ ni bistven podatek o deležu premoženja, ki se prenaša, ampak kaj to premoženje predstavlja. Tudi manjši odstotek celotnega premoženja (aktive) ne izključuje možnosti, da bi to premoženje ali njegov del predstavljalo zaokroženo gospodarsko celoto.
Stališče, da se 433. člen OZ ne uporabi v primerih odplačnih razpolaganj za pošteno ceno, se ne more uporabiti, če pridobitelj premoženja prenosniku ni opravil realne protidajatve, ki bi pomenila ohranjanje premoženjske mase, ampak je prišlo do zapiranja terjatev na podlagi kompenzacij.
Morebitna opustitev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika v stečaju ne vpliva na uporabo 433. člena OZ.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 10, 11.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Pritožba napačno navaja, da tožnik v sodnem sporu ne more doseči priznanja višjega dodatka za nevarne naloge, češ da gre za nedopusten poseg v izvršilno vejo oblasti oziroma pristojnost delodajalca. Zavzema se za podobno tolmačenje kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami) - da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog GŠSV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Podobno stališče o pomembnosti delodajalčeve pristojnosti je uveljavljeno tudi glede dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja (10. člen Uredbe) ter glede dodatka za poveljevanje (11. člen Uredbe). Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe pa je stališče sodne prakse drugačno - da so pripadniki lahko upravičeni do (višjega) dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to - ne glede na ravnanje ministra.
OZ člen 311. ZS člen 109, 109/1. ZFPPIPP člen 255. ZIZ člen 139. URS člen 22, 125, 127, 127/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vračilo varščine - obstoj dogovora - ugovor predpravdnega pobotanja - ugovor pobotanja v pravdi - pogoji za pobot - istovrstnost terjatev - preračun iz tuje valute - menjalno razmerje - uveljavljanje terjatev v tuji valuti - enotna sodna praksa - specialni postopek - pobot v stečaju - pobot v izvršilnem postopku - materialno procesno vodstvo - skrbnost stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje se je oprlo na odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 13/96 z dne 6. 11. 1996, Višjega sodišče v Celju Cp 789/97 z dne 2. 7. 1998 in Višjega sodišča v Kopru I Cpg 20/2000 z dne 1. 6. 2000. V vseh navedenih odločbah so sodišča zavzela povsem jasno in nedvoumno stališče, da če se vtoževana in v pobot ugovarjana terjatev glasita na različni valuti, istovrstnost terjatev kot predpostavka pobotanja ni izpolnjena. Enako stališče je zavzeto tudi v komentarju nemškega Bürgerliches Gesetzbuch (BGB) in v sodni praksi avstrijskega vrhovnega sodišča - torej v pravnih sistemih, na vplivu katerih temelji tudi slovenski pravni sistem. Dejstvo, da o navedenem vprašanju (ki po svoji vsebini zagotovo ni edinstveno) v Sloveniji ni novejše sodne prakse, po presoji višjega sodišča jasno dokazuje, da zoper citirano stališče v praksi ni pomislekov.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035206
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/2, 9/2-3, 9/3, 9/4. ZPP člen 315. OZ člen 239, 239/1. ZZVZZ člen 63, 65.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep Vlade RS - pravna narava sklepa Vlade - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - vmesna sodba
Če se med letom, za katerega velja splošni dogovor, spremeni višina elementov za izračun plač planiranih delavcev, je treba za spremembo cene programov in storitev praviloma skleniti aneks. Izjema velja za spremembo zneska osnovne plače po plačni lestvici (3. črtica drugega odstavka in tretji odstavek 9. člena SD 2017). Aneks v tem primeru ni potreben. Če se sprememba zneska osnovne plače določi z aneksom h kolektivni pogodbi (ki ureja spremembo plač v javnem sektorju), se takšna sprememba v kalkulaciji cen zdravstvenih storitev upošteva avtomatično (četrti odstavek 9. člena SD 2017). To pomeni, da za spremembo cen aneks ni potreben.
Sklep Vlade Republike Slovenije ni oblastveni akt (sklep Ustavnega sodišča RS, U-I-264/09-7 in sklep VS RS I Up 281/2012), njen sklep o zavrnitvi predloga za zvišanje cen pa je protipraven. Odločitev Vlade Republike Slovenije namreč ne more posegati oziroma spreminjati pravic in obveznosti udeležencev SD 2017. To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve svoje sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na odločitve drugih, in tako tudi ne na dokončno odločitev Vlade RS.
bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati sodno izvedenko oziroma izvedenki, kar je tožnik pravočasno predlagal in zoper izvedenski mnenji podal pravno relevantne ugovore. Ne drži, da tožnik zoper pisno izvedensko mnenje druge izvedenke ni imel pripomb, saj je na obravnavi pripombe podal ter predlagal njeno zaslišanje ter zaslišanje vseh prič, ki jih je v postopku predlagal, zlasti lečečega psihiatra. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju oprlo tudi na izvedensko mnenje prve izvedenke, na katero je tožnik podal obsežne pripombe v vlogi, na katere ni dobil odgovora ne v dopolnitvi izvedenskega mnenja s strani te izvedenke ne v izvedenskem mnenju druge izvedenke, nanje pa ni odgovorilo niti sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Ne glede na to, da tožnik odgovora na grajo izvedenskih mnenj ni dobil, sodišče prve stopnje izvedenk ni zaslišalo niti ni pojasnilo, zakaj nujni izvedenski mnenji šteje za popolni. Glede na navedeno je treba pritrditi očitku tožnika, da dokaz z izvedencem ni bil izveden v skladu z določbo 254. člena ZPP, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave, kar je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - nagrada in stroški začasnega zastopnika - procesno dejanje - udeležba na naroku
Upoštevaje njegovo vlogo, začasni zastopnik za sprejemanje pisanj v postopku ni upravičen do stroška zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo, čeprav je bil nanj vabljen. Kot zastopnik za sprejemanje pisanj namreč ni upravičen opravljati procesnih dejanj za stranko, ampak le sprejeti sodna pisanja in poskrbeti, da jih bo stranka prejela.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
prevoz na delo in z dela - kilometrina - kraja opravljanja dela - pogodba o zaposlitvi - službeno potovanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.
plačilo sodne takse - taksna obveznost - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
Omejevanje pravice do odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca s pogodbeno kaznijo je v nasprotju z ustavo (49. člen Ustave RS) in prisilnim predpisom (83. člen ZDR-1), zaradi česar je takšno pogodbeno določilo nično na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ.
Nepridobitev predhodnega mnenja sindikata s strani tožene stranke, ni vplivala na pravilnost sklepa o prekinitvi pogodbe. Razlogi za tožnikov izostanek niso opravičeni, zato je tožena stranka lahko enostransko prekinila pogodbo v skladu s 6. točko prvega odstavka 16. člena pogodbe o služenju v rezervni sestavi SV, ki določa, da ministrstvo lahko pogodbenemu pripadniku pogodbo enostransko odpove, če se brez opravičenega razloga ni odzval na opravljanje vojaške službe oziroma usposabljanje. Mnenje sindikata tudi po stališču pritožbenega sodišča ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev toženke, glede na določbo petega odstavka 100a. člena ZObr, da mnenje sindikata ni obvezujoče za odločitev tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035521
KZ-1 člen 54, 196, 196/1, 196/2, 228, 228/1. ZKP člen 18, 18/1, 147, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - navidezen pravni posel - posojilna pogodba - prodajna pogodba - zavod - d.o.o. - poslovodna funkcija - direktor - premoženje družbe - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - preslepitveni namen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kazenska ovadba kot dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kršitve določb kazenskega postopka - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
V ponudbah se je obdolženec kot direktor zavezal, da bo družba S. d.o.o. naročena izdelka oškodovanima šolama po prejemu plačil tudi dobavila, česar pa, kljub prejetima plačiloma, ni storila. Ker ponudba veže ponudnika (račun in predračun družbe S. d.o.o. (prilogi A72 in A82)), pogodba pa je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (za kar se šteje tudi plačilo cene (prilogi A73 in A83)), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je obdolženec očitani dejanji storil pri sklenitvi posla, torej pri prevzemu naročila. Da kazenska ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena, pač pa pomeni zgolj obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenih družbenikov tuje premoženje. Poslovodja je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Posojila, ki jih družbenik da družbi, postanejo premoženje družbe, zaradi česar družbenik na premoženju družbe nima nobenih pravic.
sposobnost biti stranka - prenehanje stranke - izbris iz registra - zavrženje pritožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (prvi odstavek 80. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem procesu in je ena od temeljnih procesnih predpostavk, ki mora biti podana tudi v času pritožbenega postopka - od vložitve pritožbe do odločitve višjega sodišča. Ker je bil pritožnik (edini družbenik stečajnega dolžnika) dne 12.12.2018 po uradni dolžnosti izbrisan iz avstrijskega registra (kot izhaja iz izpiska iz registra (z dne 5.5.2020): v skladu s 40. členom FGB, ki določa, da je družbo, ki nima nobenega premoženja, mogoče izbrisati po uradni dolžnosti, ob izbrisu pa se šteje, da je družba prenehala), je višje sodišče zaradi neodpravljive pomanjkljivosti (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) nedovoljeno pritožbo zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP).
vrsta ukrepa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj duševne motnje - samomorilnost
Ob ugotovitvi, da je zadržana oseba suicidialno naravnana, da bi se lahko, če ne bi jemala pravilne medikamentozne terapije, ki ji je bila uvedena oziroma se ne bi zdravila, njeno stanje še poslabšalo in bi lahko pod vplivom blodenj naredila tudi samomor, ter ob ugotovitvi oziroma zaključku sodišča, da je prav zaradi hude blodnjavosti, zadržana oseba dobila epileptični napad, in da bi se to lahko ponovno zgodilo ob njeni nadaljnji hudi blodnjavosti, je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podan prvi pogoj, t.j. pogoj iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj je zaradi grozeče suicidialnosti ogroženo življenje zadržane osebe, zaradi grozečih epileptičnih napadov in siceršnjega hudo poslabšanega psihičnega stanja zadržane osebe pa hudo ogroženo njeno zdravje. Obstoj duševne motnje in obstoj hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, predstavljata dejanski okoliščini, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato za ugotovitev te okoliščine sodišče vedno izvede dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Tako je bilo tudi v tem konkretnem primeru. Ugotovitev izvedenca, na katerih temeljijo tudi dejanski zaključki sodišča prve stopnje in so povsem strokovne narave, pritožnik ne more uspešno izpodbiti zgolj z lastnimi dejanskimi zaključki in lastnim laičnim mnenjem, ki nima nobene opore v izvedenih dokazih.
KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo - uradna oseba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ne bis in idem - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.
ZDZdr člen 39, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa - učinek pravnomočnosti odločbe - kriterij nujnosti
Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi sami pridržanki oziroma njeni najbližji osebi oziroma ali se je slednjima rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bosta slednja pritožbi vložila, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o teh pritožbah, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njima rok za pritožbo iztekel.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nadomestna sodba - razveljavitev prvostopne sodbe
Toženec ima prav, da iz izreka izhaja prisojena odškodnina 9.000,00 EUR, v obrazložitvi navedeni zneski pa dajo vsoto 10.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, pri kateri od navedenih oblik škode se je prvostopenjsko sodišče zmotilo oz. ali se je zmotilo le v seštevku. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za izdajo nadomestne sodbe, s katero bi lahko to očitano kršitev, ki je evidentna, sâmo odpravilo (343.a člen ZPP), je moralo pritožbeno sodišče ugoditi obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti, saj napake ne more odpraviti sâmo, ne more namreč vedeti, kaj je sodišče prve stopnje v resnici mislilo in odločilo.
DENACIONALIZACIJA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035200
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3. ZUreP-2 člen 245. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravilna dokazna ocena - mestna občina kot pravdna stranka - vknjiženi lastnik - družbena lastnina - pravica uporabe - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - javna površina - javno dobro - ugotovitvena odločba - infrastrukturni objekt - nedovoljena pritožbena novota
Dejstvo, da denacionalizacijski upravičenec ni zahteval vrnitve dela nepremičnine, ki sedaj predstavlja sporno nepremičnino, še ne more dokazovati, da naj bi bila ta parcela del javne ceste in da ne more biti pripadajoče oziroma funkcionalno zemljišče sporni stavbi.
Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno, temveč (še)le na podlagi ustrezne ugotovitvene odločbe.
odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost odvetnika - nepopolna vloga odvetnika - podpis pritožbe - vzročna zveza - možnost uspeha pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati, ali bi bil tožnik tudi v primeru meritorne obravnave vložene pritožbe v zadevi I P .../..... obsojen na plačilo vztoževanega zneska. Odškodninska odgovornost odvetnika je podana le tedaj, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem, ki ga je opustil, torej da bi tisto, kar bi odvetnik moral narediti, pa je opustil, stranki ob normalnem teku stvari prineslo uspeh v postopku.
Do zmanjšanja premoženja (do pravno priznane škode) ne pride le tedaj, ko se zmanjša aktiva, temveč tudi tedaj, ko se poveča pasiva. Takšno zmanjšanje premoženja predstavlja tudi s pravnomočno odločbo naložena obveznost plačila določenih dajatev. Pomemben je premoženjski saldo - ostanek premoženja, ko se pasiva odšteje od aktive.