SPZ člen 9, 43, 43/2, 266. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15. ZTLR člen 29.
originalna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera - domneva dobre vere - dokazna ocena - dokazno breme - priposestvovanje na družbeni lastnini - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da slaba vera očeta ne pomeni avtomatično, da je bil v slabi veri tudi tožnik, saj se dobra vera priposestvovalca presoja samostojno. Zgolj pritožbena navedba, da ni verjetno, da oče spornega lastništva ne bi omenil sinu, ne zadošča za drugačen zaključek. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da dobra vera tožnika v zvezi z lastništvom spornega dela nepremičnine ni izpodbita.
ZDZdr člen 39, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa - učinek pravnomočnosti odločbe - kriterij nujnosti
Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi sami pridržanki oziroma njeni najbližji osebi oziroma ali se je slednjima rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bosta slednja pritožbi vložila, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o teh pritožbah, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njima rok za pritožbo iztekel.
sodna taksa - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obročno plačilo sodne takse - kreditna obveznost
Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Presoje po navedenem določilu prvostopenjsko sodišče ni opravilo. Ker je ni, tudi ni upoštevalo ustaljenega stališča sodne prakse, po kateri se prevzete kreditne obveznosti prosilca v okviru predloga za obročno plačilo vendarle upoštevajo, saj višina kreditnih obveznosti lahko pogojuje občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje stranke in njenih družinskih članov ob takojšnjem plačilu sodne takse.
ZPP člen 17, 17/3, 41, 41/1, 182, 182/3, 185, 185/1, 339, 339/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - podrejeni tožbeni zahtevek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ustalitev pristojnosti - znižanje tožbenega zahtevka - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - načelo realne subrogacije - z delom pridobljeno premoženje - premoženje nezakonitega izvora - delo na črno
Denarna sredstva, ki jih je tožnik po trditvah pritožnice pridobil v času trajanja zunajzakonske skupnosti s preprodajo droge, ne predstavljajo njunega skupnega premoženja, saj v primeru preprodaje drog ne gre za zakonito plačano delo kot v primeru dela na črno.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZST-1 tarifna številka 1121, 1122.
sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva o umiku pritožbe - sklep o ustavitvi postopka - odmera sodne takse za pritožbo - izdaja plačilnega naloga - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Tudi če se pritožbeni postopek zoper odločbo sodišča prve stopnje konča z umikom pritožbe, je treba plačati sodno takso, ki pa se v primeru, če se pritožbeni postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, zniža za polovico (tar. št. 1122 Taksne tarife).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035131
ZPP člen 155, 318, 318/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - poslovni delež v gospodarski družbi - dejstva v nasprotju z dokazi - splošno znana dejstva - v poslovni register vpisani podatki - zemljiškoknjižni podatki - nevložitev odgovora na tožbo - priznana dejstva - umik tožbe - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepotrebni stroški
Podatki iz poslovnega registra in zemljiške knjige niso splošno znana dejstva, le dobroverna tretja oseba se lahko v pravnem prometu zanaša nanje. Zakonec pa lahko zatrjuje in dokazuje, da gre za originarno (v času trajanja zakonske zveze in z delom zakoncev) pridobljeno premoženje, ki je skupno. Ker je tožnik to storil, toženka pa na to ni odgovorila, se šteje, da je to priznala.
DENACIONALIZACIJA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035200
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3. ZUreP-2 člen 245. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravilna dokazna ocena - mestna občina kot pravdna stranka - vknjiženi lastnik - družbena lastnina - pravica uporabe - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - denacionalizacija - denacionalizacijska odločba - javna površina - javno dobro - ugotovitvena odločba - infrastrukturni objekt - nedovoljena pritožbena novota
Dejstvo, da denacionalizacijski upravičenec ni zahteval vrnitve dela nepremičnine, ki sedaj predstavlja sporno nepremičnino, še ne more dokazovati, da naj bi bila ta parcela del javne ceste in da ne more biti pripadajoče oziroma funkcionalno zemljišče sporni stavbi.
Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno, temveč (še)le na podlagi ustrezne ugotovitvene odločbe.
vrsta ukrepa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj duševne motnje - samomorilnost
Ob ugotovitvi, da je zadržana oseba suicidialno naravnana, da bi se lahko, če ne bi jemala pravilne medikamentozne terapije, ki ji je bila uvedena oziroma se ne bi zdravila, njeno stanje še poslabšalo in bi lahko pod vplivom blodenj naredila tudi samomor, ter ob ugotovitvi oziroma zaključku sodišča, da je prav zaradi hude blodnjavosti, zadržana oseba dobila epileptični napad, in da bi se to lahko ponovno zgodilo ob njeni nadaljnji hudi blodnjavosti, je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podan prvi pogoj, t.j. pogoj iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj je zaradi grozeče suicidialnosti ogroženo življenje zadržane osebe, zaradi grozečih epileptičnih napadov in siceršnjega hudo poslabšanega psihičnega stanja zadržane osebe pa hudo ogroženo njeno zdravje. Obstoj duševne motnje in obstoj hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, predstavljata dejanski okoliščini, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato za ugotovitev te okoliščine sodišče vedno izvede dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Tako je bilo tudi v tem konkretnem primeru. Ugotovitev izvedenca, na katerih temeljijo tudi dejanski zaključki sodišča prve stopnje in so povsem strokovne narave, pritožnik ne more uspešno izpodbiti zgolj z lastnimi dejanskimi zaključki in lastnim laičnim mnenjem, ki nima nobene opore v izvedenih dokazih.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nadomestna sodba - razveljavitev prvostopne sodbe
Toženec ima prav, da iz izreka izhaja prisojena odškodnina 9.000,00 EUR, v obrazložitvi navedeni zneski pa dajo vsoto 10.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ne more ugotoviti, pri kateri od navedenih oblik škode se je prvostopenjsko sodišče zmotilo oz. ali se je zmotilo le v seštevku. Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za izdajo nadomestne sodbe, s katero bi lahko to očitano kršitev, ki je evidentna, sâmo odpravilo (343.a člen ZPP), je moralo pritožbeno sodišče ugoditi obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti, saj napake ne more odpraviti sâmo, ne more namreč vedeti, kaj je sodišče prve stopnje v resnici mislilo in odločilo.
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/3.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - pogodba o upravljanju - izterjava sredstev za rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - procesna legitimacija - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije - cesija - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
Upravnik v razmerju do etažnih lastnikov vedno nastopa v svojem imenu, zato tudi poziv za vplačilo v rezervni sklad (ki se šteje za verodostojno listino v smislu določb ZIZ) sestavi in pošlje v svojem imenu. Tako ravna tudi v primeru, če je treba zaradi izterjave vložiti predlog za izvršbo.
KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo - uradna oseba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ne bis in idem - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.
ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po poteku roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka: v tem primeru upnik ni pridobil pravice vložiti ugovora zoper odpust obveznosti.
velika tatvina - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Odločilnost obtoženčevega prispevka je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v zadostni meri argumentiralo s pomočjo tekom dokaznega postopka ugotovljenimi okoliščinami, da je bil obtoženec vešč in izkušen voznik ter kot tak vrhunsko usposobljen za uspešno izpeljavo pomembnega dela pri izvršitvi kaznivega dejanja – hitrega umika s kraja njegove storitve. Uspešno izvedbo kaznivega dejanja je obtoženec kot voznik zagotavljal tudi na ta način, da se je s kombiniranim vozilom vzvratno povsem približal objektu ter omogočil lažje in s tem hitrejše nakladanje odtujene robe.
pritožba - nezadostno število izvodov pritožbe - zavrženje pritožbe - poziv na dopolnitev
Ker tožena stranka v roku, ki ga je naložilo sodišče, ni vložila zadostnega števila izvodov pritožbe za sodišče in nasprotno stranko, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno pritožbo zavrglo (šesti odstavek 108. člena ZPP).
sklep o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - končni uspeh strank
Določilo 158. člena ZPP pa pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.
Po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 24. 12. 2019, je prvo sodišče izdalo sklep z dne 13. 3. 2020 (priloga C2), s katerim je tožnika oprostilo plačila dodatne sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 12. 2019 v znesku 366,00 EUR in navedeni plačilni nalog razveljavilo. Glede na to tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 30. 1. 2020. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Pritožba je dovoljena samo zoper sklep sodišča prve stopnje. Zoper sklep sodišča druge stopnje pa lahko stranka vloži le revizijo, vendar samo v primeru, če izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
Utemeljeno pa pritožba opozarja na nepotrebnost stroškov, priznanih po obračunu izvršitelja z dne 19. 2. 2019, konkretno stroškov v zvezi s prevzemom prostovoljnega gotovinskega plačila v priznani višini 13,46 EUR, opravljenega dne 18. 2. 2019. Ker je dne 14. 2. 2019 bil opravljen uspešen rubež, pri tem pa dne 18. 2. 2019 izvršitelj ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljno plačilo od dolžnice, navedeni stroški za predmetni postopek niso bili potrebni, ker izvršitelj do njih glede na določbo 532. v zvezi s 543. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034972
OZ člen 352, 357, 357/1, 357/2, 921, 922. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba - premoženjsko zavarovanje - bistvene sestavine - zavarovalna pogodba - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - ugovor zastaranja - zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - splošni zavarovalni pogoji - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavarovalni primer - škodni dogodek - vihar - toča - poškodovanje stvari - nevarnost - zavarovalni riziko - zavarovalno kritje - nepričakovan in nenaden vzrok - zmotna uporaba materialnega prava - razlogi za razveljavitev sodbe - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja terjatve - poravnalna ponudba
Zastaranje zahtevka iz zavarovalne pogodbe je treba presojati po določbi 357. člena OZ. Subjektivni rok za zastaranje terjatve zavarovanca iz premoženjskega zavarovanja je tri leta, šteto od prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala. Če zavarovanec dokaže, da do dneva, ki je določen v prejšnjem odstavku, ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil, začne teči od dneva, ko je za to izvedel; vendar v vsakem primeru v petih letih od dneva, določenega v prejšnjem odstavku. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo člen o zastaranju odškodninskih terjatev, kjer se presojajo roki drugače.
ZPP člen 168, 168/1.. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodne takse
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb prvega odstavka 168. člena ZPP v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj predlog tožene stranke tudi po dopolnitvi ni vseboval vseh potrebnih podatkov za odločanje o taksni oprostitvi.