odškodninska odgovornost bolnice - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - dolžnostno ravnanje zdravnika - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - drugo izvedensko mnenje - vzročna zveza - degenerativne spremembe - vzrok za nastanek škode - vpliv zdravil
Ker ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.
sodna taksa - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obročno plačilo sodne takse - kreditna obveznost
Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Presoje po navedenem določilu prvostopenjsko sodišče ni opravilo. Ker je ni, tudi ni upoštevalo ustaljenega stališča sodne prakse, po kateri se prevzete kreditne obveznosti prosilca v okviru predloga za obročno plačilo vendarle upoštevajo, saj višina kreditnih obveznosti lahko pogojuje občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje stranke in njenih družinskih članov ob takojšnjem plačilu sodne takse.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15. ZTLR člen 29.
originalna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera - domneva dobre vere - dokazna ocena - dokazno breme - priposestvovanje na družbeni lastnini - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da slaba vera očeta ne pomeni avtomatično, da je bil v slabi veri tudi tožnik, saj se dobra vera priposestvovalca presoja samostojno. Zgolj pritožbena navedba, da ni verjetno, da oče spornega lastništva ne bi omenil sinu, ne zadošča za drugačen zaključek. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da dobra vera tožnika v zvezi z lastništvom spornega dela nepremičnine ni izpodbita.
Sodišče je v 14. točki izpodbijane sodbe jasno zapisalo, da se ni ukvarjalo z razlogi ničnosti ali izpodbojnosti, ker da je zahtevek tožeče stranke na vpis tožeče stranke v sodni register kot imetnika 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen. Razloge za nesklepčnost tega zahtevka je sodišče obrazložilo v točkah 13. in 14. izpodbijane sodbe. Če sodišče presodi, da tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih nadaljnjih dokazov. Izvedba predlaganih dokazov s strani tožnika, na katere se sklicuje v pritožbi, tako res ne bi privedla do drugačne odločitve, zato je njihova izvedba nepotrebna.
V skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ji uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. Tožeča stranka je to pravno korist utemeljevala izključno na dejstvu, da se bo po ugotovitvi ničnosti oziroma izpodbojnosti Sporazuma, kar je zahtevala pod I/2 in II/2 točko primarnega in podrejenega tožbenega predloga, lahko vpisala v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža SV 453/14, kar je zahtevala pod 2. točko tožbenega predloga. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke iz 2. točke tožbenega predloga na vpis v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen oziroma neizvršljiv je jasno, da tožeča stranka ni izkazovala pravnega interesa za ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti.
KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo - uradna oseba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ne bis in idem - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.
SPZ člen 67, 67/2, 67/5, 106, 108, 116, 118, 118/2.
poslovne stavbe in poslovni prostori - upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - etažna lastnina - skupni deli stavbe - posebni skupni del
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 12. člena Pogodbe o vzajemnih razmerjih, zlasti drugi odstavek te določbe, ker etažna lastnina po PEL ni bila vpisana v zemljiško knjigo in tako tudi ne skupni deli celotnega poslovnega centra kot tudi ne skupni deli posamezne lamele. Tako je idealni solastniški delež 13,31 % na celotnem objektu tisti količnik, ki ga sme tožeča stranka upoštevati pri obračunavanju stroškov upravljanja in stroškov obratovanja objekta.
odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost odvetnika - nepopolna vloga odvetnika - podpis pritožbe - vzročna zveza - možnost uspeha pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati, ali bi bil tožnik tudi v primeru meritorne obravnave vložene pritožbe v zadevi I P .../..... obsojen na plačilo vztoževanega zneska. Odškodninska odgovornost odvetnika je podana le tedaj, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem, ki ga je opustil, torej da bi tisto, kar bi odvetnik moral narediti, pa je opustil, stranki ob normalnem teku stvari prineslo uspeh v postopku.
Do zmanjšanja premoženja (do pravno priznane škode) ne pride le tedaj, ko se zmanjša aktiva, temveč tudi tedaj, ko se poveča pasiva. Takšno zmanjšanje premoženja predstavlja tudi s pravnomočno odločbo naložena obveznost plačila določenih dajatev. Pomemben je premoženjski saldo - ostanek premoženja, ko se pasiva odšteje od aktive.
ZDZdr člen 39, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa - učinek pravnomočnosti odločbe - kriterij nujnosti
Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi sami pridržanki oziroma njeni najbližji osebi oziroma ali se je slednjima rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bosta slednja pritožbi vložila, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o teh pritožbah, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njima rok za pritožbo iztekel.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZST-1 tarifna številka 1121, 1122.
sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva o umiku pritožbe - sklep o ustavitvi postopka - odmera sodne takse za pritožbo - izdaja plačilnega naloga - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Tudi če se pritožbeni postopek zoper odločbo sodišča prve stopnje konča z umikom pritožbe, je treba plačati sodno takso, ki pa se v primeru, če se pritožbeni postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, zniža za polovico (tar. št. 1122 Taksne tarife).
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - storilec kaznivega dejanja - lastnik stvari - pravna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe
Storilec kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic je lahko le lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa je v takem primeru njen zakoniti zastopnik. V sodni praksi se je v primerljivih situacijah, ko zakon kot storilca kaznivega dejanja določa zastopnika družbe, že izoblikovalo stališče, da je storilec lahko tudi t. i. "dejanski direktor". To je oseba, ki dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe, torej nastopa kot dejanski zastopnik pravne osebe ter opravlja funkcijo direktorja, čeprav formalnopravno gledano ni direktor oziroma zastopnik te pravne osebe. Storilec je torej v takih primerih lahko tudi oseba, ki je de facto prevzela vlogo poslovodnega organa družbe, čeprav formalnopravno za to ni bila pooblaščena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035788
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 236.
pogodba za opravljanje telekomunikacijskih storitev - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - sklepčnost - nesklepčnost - dokazna ocena - nepopoln dokazni predlog - neprimeren dokaz
Dokazi (tako listinski kot s pričami in vsi drugi) so namenjeni zgolj potrditvi ali ovrženju poprej zatrjevanih dejstev, ne morejo pa nadomestiti pomanjkljivih trditev (t.i. preiskovalni dokaz, ki je v pravdnem postopku načeloma prepovedan). Navajanje, da naj bi priča izpovedala o »vseh relevantnih dejstvih,« je v bistvu sklicevanje na preiskovalni dokaz, pri čemer je sodišče prve stopnje podrobno analiziralo toženkine trditve in pojasnilo, zakaj so pavšalne in zato neupoštevne.
ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po poteku roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka: v tem primeru upnik ni pridobil pravice vložiti ugovora zoper odpust obveznosti.
Po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 24. 12. 2019, je prvo sodišče izdalo sklep z dne 13. 3. 2020 (priloga C2), s katerim je tožnika oprostilo plačila dodatne sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 12. 2019 v znesku 366,00 EUR in navedeni plačilni nalog razveljavilo. Glede na to tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 30. 1. 2020. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP).
velika tatvina - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Odločilnost obtoženčevega prispevka je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v zadostni meri argumentiralo s pomočjo tekom dokaznega postopka ugotovljenimi okoliščinami, da je bil obtoženec vešč in izkušen voznik ter kot tak vrhunsko usposobljen za uspešno izpeljavo pomembnega dela pri izvršitvi kaznivega dejanja – hitrega umika s kraja njegove storitve. Uspešno izvedbo kaznivega dejanja je obtoženec kot voznik zagotavljal tudi na ta način, da se je s kombiniranim vozilom vzvratno povsem približal objektu ter omogočil lažje in s tem hitrejše nakladanje odtujene robe.
sklep o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - končni uspeh strank
Določilo 158. člena ZPP pa pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.
pritožba - nezadostno število izvodov pritožbe - zavrženje pritožbe - poziv na dopolnitev
Ker tožena stranka v roku, ki ga je naložilo sodišče, ni vložila zadostnega števila izvodov pritožbe za sodišče in nasprotno stranko, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno pritožbo zavrglo (šesti odstavek 108. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035355
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5. OZ člen 870, 870/1.
postopek prisilne poravnave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - načrt finančnega prestrukturiranja - mnenje upniškega odbora - ločitveni upniki - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev - premoženje nujno za opravljanje podjema dolžnika - podjem - špedicijska pogodba - špediter - zastavna pravica - pridržna pravica - vnovčenje dolžnikovega premoženja - pobot - nadomestna izpolnitev
V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.
Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavlja za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazložijo. Če njihovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno) se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.
Vsebinsko enako določilo o dolžnosti preživljanja otrok, kot je bilo uzakonjeno v 103. členu ZZZDR, vsebuje tudi 183. člen Družinskega zakonika - v primeru mladoletnega in polnoletnega otroka ima prednost preživljanje mladoletnega otroka.
Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se nanaša na napako dejanske narave. Za uveljavljanje te kršitve mora pritožnik konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša in kateri konkretni listini nasprotuje pa tudi konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo.
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. V konkretnem primeru je bilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. V posledici izdaje dopolnilnega sklepa je zato odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje predmetnega sklepa, torej sklepa z dne 12. 12. 2019, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ določa, da ima tožnica pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.