• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 25
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL Sodba PRp 345/2019
    18.6.2020
    PREKRŠKI - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
    VSL00035084
    ZVOP-1 člen 8, 91, 91/1, 91/1-1, 91/2. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6, 6/1, 6/1-c, 6/2. ZOdv člen 10, 10/1.
    obstoj prekrška - načelo zakonitosti - milejši predpis - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - obdelava osebnih podatkov - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - dolžnost posredovanja podatkov

    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES, ki jo je potrebno uporabiti neposredno, je z določbo točke c) prvega odstavka 6. člena nadomestila 8. člen ZVOP-1.

    Določba prvega odstavka 10. člena ZOdv ureja, kdaj velja dolžnost posredovanja osebnih podatkov odvetniku in kdaj je za odvetnika pridobivanje osebnih podatkov zakonito; v kolikor upravljavec in obdelovalec osebnih podatkov ravnata skladno z navedeno določbo, potem je takšno ravnanje skladno z zakonitostjo obdelave iz točke c) prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES; ravnanje v nasprotju pa pomeni kršitev te določbe, ki jo je v okoliščinah konkretnega primera potrebno uporabiti neposredno in za kršitev katere uredba v točki a) petega odstavka 83. člena predpisuje upravno in ne kaznovalno sankcioniranje.

  • 102.
    VSL Sodba PRp 13/2020
    18.6.2020
    KORUPCIJA - PREKRŠKI
    VSL00035083
    ZIntPK člen 4, 4-16, 58, 58/4, 69, 69/2, 69/3, 70, 71, 77, 77/1, 77/1-15, 77/1-16. ZP-1 člen 56, 56/4, 62a, 62a/1, 65, 65/12, 136, 136/1, 136/1-1.
    odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - lobiranje

    Sodišče prve stopnje je pravilno ustavilo postopek o prekršku zoper storilko na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker v izreku odločbe prekrškovnega organa niso razvidni zakonski znaki prekrškov po petnajsti in šestnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK .

    Kot prekršek po petnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK je sankcionirano ravnaje lobiranca, ki je v nasprotju z drugim odstavkom (lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom samo po predhodni preveritvi, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, določenih v četrtem odstavku 58. člena tega zakona) ali tretjim odstavkom 69. člena ZIntPK (če bi pri stiku z določenim lobistom pri lobirancu nastalo nasprotje interesov, je lobiranec stik dolžan odkloniti).

    Zakonski znaki prekrška po šestnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK pa so izpolnjeni, če lobiranec v roku 10 dni od poskusa lobiranja ne prijavi komisiji lobista, ki lobira izven zakonskih okvirov, ki lobirancu posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali če ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev (70. člen ZIntPK), ali če ni vpisan v register v register lobistov v skladu z 58. členom.

    V opisu dejanja ni konkretizirana niti izjema iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK in tako iz izreka ni jasno, da izjema za lobista A. A. ni veljala, česar ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo, saj gre za zakonski znak, ki mora biti konkretiziran v izreku odločbe.

    V opisu dejanj pa tudi ni konkretizacije, s katero bi bilo opredeljeno, da je storilka v zvezi s projektom C. sploh sprejemala kakršnekoli odločitve, oziroma da je sodelovala pri obravnavi in sprejemanju predpisov ali odločitev v zvezi s tem projektom.

  • 103.
    VSL Sklep PRp 99/2020
    18.6.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00035087
    ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 62, 62-3, 155, 155/1, 155/1-3. URS člen 22, 29, 29-3.
    hitri postopek o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah - prekluzija - pravica do zagovora - pravica do izvajanja dokazov - temeljna jamstva poštenega postopka
    Pravna in odgovorna oseba sta v izjavi navedli resnično dejstvo, da je o pravilnosti uvrstitve blaga v tarifno številko še bil odprt carinski postopek, za izid katerega storilca ob podajanju izjave nista mogla vedeti, kakor tudi za izid nista mogla vedeti ob vložitvi zahteve za sodno varstvo. Pritožbeno sodišče se zato ne more strinjati z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je odločilna dejstva in okoliščine glede presoje o nepravilno navedenih podatkih o tarifni oznaki blaga oprlo na odločbo Ministrstva za finance in na sodbo Upravnega sodišča RS kot na dokaz, ki je nastal po vložitvi zahteve za sodno varstvo, pri tem pa storilcema ni dopustilo, da bi v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala pravico do zagovora in do izvajanja dokazov v njuno korist, kar je sodišče obrazložilo z utemeljitvijo, da sta pri navajanju dejstev in okoliščin prekludirana iz razloga, ker sta že ob podajanju izjave vedela v čem je bil predmet inšpekcijskega postopka carinske kontrole in bi že v izjavi morala skladno z drugim odstavkom 55. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, pa tega nista storila. Po presoji pritožbenega sodišča bi se v teh okoliščinah prekluzija morala umakniti pravici do zagovora in izvajanju dokazov v njuno korist, s čimer bi bila zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
  • 104.
    VSC Sklep I Ip 166/2020
    18.6.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00036271
    ZPP člen 343, 343/4. ZIZ člen 15.
    pravni interes - dopustnost pravnega sredstva - izboljšanje pravnega položaja
    Ker iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik v navedeni vlogi predlagal, da se izvršba odloži za 5 mesecev, torej do dne 4. 5. 2020, je bilo z izpodbijanim sklepom dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. Ker tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja, saj je sodišče pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe vezano ne predlagan čas odloga in izvršbe ob ugoditvi predlogu za daljši čas, kot je predlagan, ne more odložiti, dolžnik pravnega interesa za pritožbo nima.
  • 105.
    VSC Sklep I Cp 183/2020
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00037262
    ZPP člen 158, 158/1.
    stroški pravdnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
    Če tožeča stranka umakne tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ji mora tožena povrniti njene pravdne stroške.
  • 106.
    VSL Sodba I Cpg 329/2020
    18.6.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00034519
    ZZZDR člen 60. ZGD-1 člen 501.
    prodaja poslovnega deleža
    Z razdelitvijo nekdanjega skupnega premoženja je tožeča stranka postala izključna imetnica svojega poslovnega deleža. S svojim poslovnim deležem lahko od delitve naprej vsak od obeh družbenikov ravna v okviru zakonskih določb, zlasti tistih iz ZGD-1, kakor se njemu zdi prav. Drug družbenik glede tega deleža nima pravice, zahtevati njegove prodaje zgolj zato, ker je bil nekoč del skupnega premoženja.
  • 107.
    VSM Sodba III Kp 6564/2020
    18.6.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00035456
    KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
    kaznivo dejanje velike tatvine - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
    Ob tem ni spregledati, da je šlo za dejanje, ki je zahtevalo določeno stopnjo priprave, predrznosti in vztrajnosti, zato prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu utemeljeno ni moglo upoštevati, da bi naj v obravnavani zadevi šlo le za obdolženčevo nepremišljeno dejanje, kar v pritožbi izpostavlja obdolženčev zagovornik.
  • 108.
    VSC Sklep I Ip 181/2020
    18.6.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00042621
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 39.
    stroški upnika - posvet s stranko - samostojna storitev odvetnika - odvetniška storitev
    Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred sestavo odgovora na ugovor, ni samostojno opravilo, saj je storitev posveta zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pravno sredstvo po 6. točki tar. št. 27 OT.
  • 109.
    VSL Sklep Cst 200/2020
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00034586
    ZFPPIPP člen 126, 131, 131/2, 131/2-3, 357. ZPP člen 365, 365-1.
    stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - sodni tolmač - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
    Ker upnica ni aktivno legitimirana za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimirana za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka.
  • 110.
    VSC Sklep I Cp 177/2020
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00035602
    ZPP člen 116.
    vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - pristop na narok - hospitalizacija
    Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče podati samo iz opravičljivega razloga.
  • 111.
    VSL Sklep Cst 201/2020
    18.6.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00035227
    ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5.
    postopek prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - soglasje stečajnega sodišča - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - mnenje upniškega odbora - obrazložitev mnenja - premoženje dolžnika v postopku prisilne poravnave - nadaljnje poslovanje dolžnika - upoštevanje vseh okoliščin primera - presoja načrta finančnega prestrukturiranja
    Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazloži. Če njegovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno), se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.
  • 112.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 73/2020
    18.6.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00037389
    ZDSS-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - denarno povračilo - kršitev navodil zdravnika - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
    Pritožba se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 34. člena ZDSS-1, ki dopušča sodišču, da v primeru, če ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, izvede dokaze po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 34. člena ZDSS-1 je mogoče upoštevati le v primerih, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (takega položaja pa v obravnavani zadevi ni bilo). Le v teh primerih sodišče lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti (sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 124/2015 z dne 22. 9. 2015). Zgolj možnost izvajanja dokazov po uradni dolžnosti pa ne daje stranki pravice postavljati priči še enkrat ista vprašanja, na katera je ta že odgovorila.

    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da aktivnosti tožnika spornega dne niso zloraba bolniškega staleža. Tožniku ni bilo izrecno odrejeno, da sme v času odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža zaradi simptomov kronične fibromialgije, zaradi katere je bil predhodno odsoten z dela že 3 leta, v nasprotju z dosedanjo prakso le (pasivno) počivati (v smislu mirovanja) oziroma se sprehajati. Glede na to je tožnik utemeljeno sklepal, da ima odrejen aktivni bolniški stalež, ki v njegovem primeru pomeni, da je smel opravljati tudi kmečka opravila, če jih je zmogel. Splošno znano dejstvo je, da je fibromialgija kronična bolezen, katere pravi vzroki še niso znani, zato njeno zdravljenje nima za cilj bolnikove ozdravitve, ampak le blaženje simptomov in znosnejše življenje. Glede na to v predmetni zadevi ni mogoč sklep, da bi bilo tožnikovo ukvarjanje s kmečkimi opravili, ki jih zmore, v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, že pojmovno v neskladju z 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker tožnik ni kršil navodil zdravnice, ni podan očitani razlog za redno odpoved iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • 113.
    VSK Sodba Cpg 51/2020
    18.6.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00034916
    OZ-UPB1 člen 86, 316, 316-2.
    prepoved pobotanja - venire contra factum proprium - dogovor o pobotu - ničnost izjave
    Vendar pa je sodna praksa že zavzela stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita, da je pobot tudi v primerih iz 2. točke 316. člena OZ dopusten. Ker je namen prepovedi pobota zaščita upnika, po oceni pritožbenega sodišča ni nobene pravne ovire za pobot terjatve, ki izvira iz brezpravnega zadržanja denarja, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
  • 114.
    VSL Sklep Cst 202/2020
    18.6.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00035355
    ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5. OZ člen 870, 870/1.
    postopek prisilne poravnave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - načrt finančnega prestrukturiranja - mnenje upniškega odbora - ločitveni upniki - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev - premoženje nujno za opravljanje podjema dolžnika - podjem - špedicijska pogodba - špediter - zastavna pravica - pridržna pravica - vnovčenje dolžnikovega premoženja - pobot - nadomestna izpolnitev
    V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.

    Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavlja za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazložijo. Če njihovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno) se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.
  • 115.
    VSL Sodba I Cpg 323/2020
    18.6.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00035036
    OZ člen 190, 739, 1061, 1061/2, 1090. ZOR člen 1035, 1035/1, 1035/2.
    denarni depozit - pogodba o denarnem depozitu - pogodba o bančnem denarnem depozitu - pravna narava pogodbe - nepristna hramba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - neobstoj pooblastila
    Pogodba o denarnem depozitu je sklenjena, kadar se banka zaveže, da sprejme, deponent pa, da položi pri banki določen denarni znesek (prvi odstavek 1035. člena ZOR). S to pogodbo banka pridobi pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, ki so določeni v pogodbi (drugi odstavek 1035. člena ZOR). Gre za nepristno hrambo (depositum irregulare), ko lastninska pravica na predmetu depozita (na denarju kot na vrstni in nadomestni stvari) preide na banko, deponent pa ima po koncu obdobja, za katerega je bil sklenjen depozit, terjatev za vrnitev enakega zneska denarja (739. člen OZ).

    V obligacijskem pravu je neupravičena obogatitev samostojen vir obveznosti. Pravo neupravičene obogatitve temelji na načelu (komutativne) pravičnosti: nihče se ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega. Njegova osnovna naloga je prenos premoženja, ki se neupravičeno, brez pravnega temelja, nahaja v premoženju obogatene stranke, nazaj k prikrajšani stranki.
  • 116.
    VSL Sodba I Cp 816/2020
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00035986
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. DZ člen 183. ZZZDR člen 103.
    tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izločitvena pravda - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvršba na premičnine - darilna pogodba - preživljanje otroka - preživljanje polnoletnih otrok - očitek protispisnosti - izpodbijanje dokazne ocene
    Vsebinsko enako določilo o dolžnosti preživljanja otrok, kot je bilo uzakonjeno v 103. členu ZZZDR, vsebuje tudi 183. člen Družinskega zakonika - v primeru mladoletnega in polnoletnega otroka ima prednost preživljanje mladoletnega otroka.

    Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se nanaša na napako dejanske narave. Za uveljavljanje te kršitve mora pritožnik konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša in kateri konkretni listini nasprotuje pa tudi konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo.
  • 117.
    VSL Sklep II Cp 242/2020
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00034721
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 188, 188/3.
    plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - domneva o umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka
    Ker tožeča stranka ni plačala takse za tožbo, pred tem pa je bila opozorjena, da mora za odlog plačila predložiti ustrezna dokazila in ji je bilo zagroženo, da bo sicer takšen predlog za odlog plačila sodne takse zavržen, je sodišče pravilno postopek ustavilo.
  • 118.
    VSL Sodba II Cp 2409/2019
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00035972
    OZ člen 255, 255/2, 256, 256/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 156, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
    tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje darilne pogodbe - darilna pogodba med zakoncema - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - navidezen pravni posel - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - neodplačno razpolaganje - vrnitev darila - dokazno breme pravdnih strank - neplačevitost dolžnika - podatki o premoženjskem stanju - neuspešna izvršba - škodovanje upnikom - nedovoljena pritožbena novota - vlaganja v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - pridobitev solastninske pravice - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - načelo končnega uspeha - separatni stroški
    Dokazno breme glede objektivne neplačevitosti dolžnika je na upniku (tožniku). Dokazno breme za nasprotno trditev, da ima dolžnik dovolj sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, je na tožencu.
  • 119.
    VSK Sodba III Kp 57781/2019
    18.6.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00036719
    ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 340, 340/1, 340/1-1, 355, 355/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - pošten postopek - branje prejšnje izpovedbe priče
    Glede na to, da se obtoženec v obravnavani zadevi nahaja v priporu, mora sodišče spoštovati tudi obtoženčevo pravico do nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave R Slovenije ter določilo 15. člena ZKP, ki pravi, da si mora sodišče prizadevati da se postopek izvede brez nepotrebnega zavlačevanja.
  • 120.
    VSL Sklep IV Cp 834/2020
    18.6.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00034485
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
    odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
    Zahtevnost mnenja se presoja ob upoštevanju teže, kompleksnosti in zahtevnosti strokovnih vprašanj, obsega dokumentacije in časa, potrebnega za izdelavo mnenja. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitev, da je izdelava mnenja temeljila na kliničnopsiholoških pregledih dveh odraslih in otroka ter odnosih med otrokom in vsakim od staršev, da so v mnenju podani izčrpna interpretacija ugotovitev in odgovori na vprašanja v zahtevni družinski situaciji. Del odgovorov je resda enak odgovorom, oblikovanim v predhodno podanem mnenju v vzporedno potekajočem postopku. Drži tudi pritožbena trditev, da se po ugotovitvah izvedenke situacija ni bistveno spremenila, a navedeno ne zmanjšuje stopnje zahtevnosti mnenja. Za izdelavo mnenja je morala namreč izvedenka interpretirati na novo pridobljene podatke in ugotovitve iz razgovorov in kliničnih testov, ta ugotovitev pa ob ostalih neizpodbijanih ugotovitvah utemeljuje sklep, da je bilo mnenje zelo zahtevno.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 25
  • >
  • >>