Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi bila odločitev sodišča prve stopnje, da se bo sojenje opravilo v nenavzočnosti tožene stranke, posledica nezakonitega postopanja sodišča. Ravnanje sodišča torej ni bilo nezakonito, posledično temu pa tudi ni moglo priti do kršitve kontradiktornosti postopka.
Tožena stranka z uporabo celotnega stanovanja krši tožničino pravico do uporabe te nepremičnine, kot enega od elementov lastninske pravice in že ta kršitev predstavlja prikrajšanje, korist tožencev pa je v brezplačni uporabi celega stanovanja brez pravne podlage7. V situaciji, ko je toženec s svojim ravnanjem dejansko spremenil način uporabe stanovanja, bi bila njegova obveznost, da tožnici izroči nove ključe in ji na ta način omogoči nadaljnjo souporabo stanovanja, ne pa obveznost tožnice, da od njega zahteva ključe.
Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.
družinska pokojnina – podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine – prekinitev šolanja
Ker tožnica ni dokazala, da je zaradi bolezni oziroma zdravstvenih težav po prometni nesreči prekinila šolanje na podiplomskem študiju, ni upravičena do podaljšanja pravice do prejemanja družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti.
Tudi zaradi obravnavanja v nenavzočnosti tožene stranke načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je imelo za tako ravnanje sodišče prve stopnje podlago v določbah 282. člena ZPP.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205, 205/1, 208, 205, 205/1, 208.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - prekinitev postopka
Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.
Razveljavitev ali sprememba sklepa o ustavitvi izvršbe pride v poštev le, ko je upnik sicer plačal varščino v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, vendar pa o tem ni predložil ustreznega dokazila. Ne mora pa upnik uspeti s pritožbo tudi takrat, ko varščino plača šele po poteku določenega roka in nato o tem predloži ustrezno dokazilo.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - izbirna pravica - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Zaradi že uveljavljene pravice do pokojninske dajatve pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja v letu 1997 po predpisih novonastale Jugoslavije po Zakonu o vojaški službi Jugoslavije, tožnika ni mogoče šteti za upravičena iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ. S tem, ko mu je bila pravica priznana in odmerjena tudi upoštevaje pokojninsko dobo, dopolnjeno po pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, je izčrpana izbirna pravica.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane in predstavljajo le podlago za sprejetje dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic SFRJ. Med Slovenijo in Srbijo do takega sporazuma še ni prišlo, Slovenija pa je obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila že z ZPIZVZ.
ZST v 2. odst. 27. člena res določa, da je zoper sklep o odmeri sodne takse posebna pritožba dopustna le v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ravno za tak primer pa v konkretnem primeru gre: v fazi odmere takse za tožbo tožeči stranki pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari seveda (še) ni na voljo. Ravno v možnosti pritožbe tiči smisel izdaje odločbe o odmeri sodne takse (za tožbo).
najemna pogodba - odpovedni rok - obveznosti najemnika
Najemnik mora poravnati vse obveznosti, ki so dospele pred potekom roka za razvezo pogodbenega razmerja, konkretno med potekom odpovednega roka po odpovedni izjavi najemnika.
pravica do pokojnine - pokojnina pod posebnimi pogoji - azbestni zakon
Kljub temu, da je tožnik delal v podjetju, v katerem se je v proizvodnih procesih uporabljal azbest, ni upravičen do pokojnine pod posebnimi pogoji, saj na dan izdaje odločbe tožene stranke, katere zakonitost se presoja, ni izpolnjeval kumulativno predpisanih pogojev 53 let starosti in 35 let pokojninske dobe.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - omejitev izvršbe
Nujno je treba upoštevati, da realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. čl. ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, torej ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Upoštevna škoda mora nastati oz. se odraziti v nekih drugih dobrinah.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
odgovornost družbenika - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
Za presojo ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe US št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 ni pomembno da družba v času, ko je tožena stranka postala njena družbenica, ni več poslovala, niti da je terjatev tožeče stranke do te družbe nastala že prej, temveč je pomembno, da je bila družba tedaj še živeča, da je bila tožena stranka prisotna v poslovanju te družbe in da ji je bilo finančno stanje ob vstopu v družbo poznano ter da je kot družbenica in zakonita zastopnica imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
Vsakemu običajno skrbnemu človeku mora biti znano, da je mogoče z invalidskim vozičkom uporabljati samo klančino (in ne stopnic), zato morajo vsi ostali, ki iz različnih razlogov uporabijo klančino, računati na njihovo prisotnost, ne glede na morebitne opozorilne table. Resda tožnica ni hodila po napačni poti, vendar tudi zdravilišču kljub strožji skrbnosti dobrega strokovnjaka ni moč očitati nobene opustitve in je tako vzrok za nesrečo drugje.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZPP člen 163, 163/3, 163/7, 163, 163/3, 163/7.
dejansko stanje - dokazni postopek - odškodninska odgovornost - pravdni stroški - priglasitev stroškov
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil po opravljeni glavni obravnavi, bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je štelo, da so stroški tožene stranke, priglašeni po koncu glavne obravnave, priglašeni pravočasno.