Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
Po določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka bi morala ob poteku časa, določenega za izpolnitev pogojev za pridobitev izobrazbe, tožnici odpovedati pogodbo o zaposlitvi na veljavni pravni podlagi, saj v tem primeru ne pride do avtomatičnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.
Tudi zaradi obravnavanja v nenavzočnosti tožene stranke načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je imelo za tako ravnanje sodišče prve stopnje podlago v določbah 282. člena ZPP.
najemna pogodba - odpovedni rok - obveznosti najemnika
Najemnik mora poravnati vse obveznosti, ki so dospele pred potekom roka za razvezo pogodbenega razmerja, konkretno med potekom odpovednega roka po odpovedni izjavi najemnika.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - izbirna pravica - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Zaradi že uveljavljene pravice do pokojninske dajatve pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja v letu 1997 po predpisih novonastale Jugoslavije po Zakonu o vojaški službi Jugoslavije, tožnika ni mogoče šteti za upravičena iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ. S tem, ko mu je bila pravica priznana in odmerjena tudi upoštevaje pokojninsko dobo, dopolnjeno po pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, je izčrpana izbirna pravica.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane in predstavljajo le podlago za sprejetje dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic SFRJ. Med Slovenijo in Srbijo do takega sporazuma še ni prišlo, Slovenija pa je obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila že z ZPIZVZ.
URS člen 14. ZPIZ-1 člen 115, 115/1, 115/1-3, 119. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane točka VI.
družinska pokojnina - preživljanje staršev
Eden izmed pogojev, ki ga morajo izpolnjevati starši, da pridobijo pravico do družinske pokojnine, je, da jih je pokojni zavarovanec preživljal, pri čemer mora biti pogoj preživljanja izkazan za vsakega izmed staršev. V primeru, da je družinskih članov, ki uveljavljajo pravico do družinske pokojnine, več, je treba ugotavljati, ali je vsak izmed njih od preživljalca mesečno prejel sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe
Presoja vprašanja, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na nepremičnini kot predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tako se predlog tretjega za odlog izvršbe preizkuša le še glede obstoja pogojev iz 73. člena ZIZ, torej 1) ali je tretji zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, in 2) ali je tretji obstoj svoje pravice na nepremičnini izkazal s takšno stopnjo verjetnosti, da ni treba izkazati verjetnosti obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 73. člena ZIZ), ali pa je obstoj pravice izkazal z manjšo stopnjo verjetnosti in mora zato izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).
Razveljavitev ali sprememba sklepa o ustavitvi izvršbe pride v poštev le, ko je upnik sicer plačal varščino v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, vendar pa o tem ni predložil ustreznega dokazila. Ne mora pa upnik uspeti s pritožbo tudi takrat, ko varščino plača šele po poteku določenega roka in nato o tem predloži ustrezno dokazilo.
Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo vse objektivne okoliščine o tem, kdaj je bilo zdravljenje tožnice zaključeno, ni pa ugotovilo niti ugotavljalo subjektivnih okoliščin. Kdaj je oškodovanka lahko, oz. bi ob primerni skrbnosti morala vedeti za končano zdravljenje.
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pravni osebi - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka za ugovor, zato je njegov predlog tudi pravilno zavrnilo.
ZPP člen 310, 310/1, 337, 337/1, 310, 310/1, 337, 337/1.
nedokazane trditve - pritožbene novote
Ker tožeča stranka v izpodbijanem delu ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njen zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Navedbe, ki jih sedaj v pritožbi podaja tožeča stranka, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vse pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobijo le zavarovanci iz 13. in 14. člena ZPIZ-1, ki so zaposleni (v delovnem razmerju), in iz 22. člena ZPIZ-1 (brezposelni zavarovanci). Tožnik, ki je bil v času nastanka invalidnosti zavarovan po 34. členu ZPIZ-1 (prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje), pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
URS člen 29. ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sojenje v obtoženčevi navzočnosti – ustavno kazensko procesno jamstvo – omejitev pravice do sojenja v navzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – pisna izdelava sklepa – pravica do pritožbe
Sklep o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti je potrebno izdelati pismeno in zoper tak sklep je dovoljena tudi posebna pritožba, ki pa suspenzivnega učinka nima. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče sklep o sojenju v nenavzočnosti obt. sicer sprejelo in ga vpisalo v zapisnik o glavni obravnavi skupaj s kratko obrazložitvijo, vendar brez pouka strankam o pravici do pritožbe. Jasno je, da je mogoče tak sklep izpodbijati tudi v pritožbi zoper sodbo. Glede na to, da izpodbijana sodba razlogov o tem, zakaj se je sodišče odločilo za sojenje v nenavzočnosti obtoženca, ne vsebuje, je jasno, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Pri sklepu o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti gre gotovo za pomembno oz. lahko odločilno procesno okoliščino, zato morajo biti razlogi za sprejem takega sklepa v razlogih sodne odločbe vselej navedeni.