ZFPPod člen 27/4, 27/5, 35/3-3, 27/4, 27/5, 35/3-3.
ustavitev postopka - ustavna odločba - zadržanje učinkovanja zakona
S sklepom opr. št. U-1-117/07 z dne 20.4.2007 je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvrševanje ZFPPod-B ter odločilo, da v času zadržanja nimajo pravnih učinkov ustavitve postopkov po prvem odstavku 4. člena ZFPPod-B. Navedeno pomeni, da ni mogel imeti pravnih učinkov izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi 4. čl. ZFPPd-B ustavilo postopek. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, še preden je ustavno sodišče sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZFPPod-B, kar pomeni, da je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa sicer podana pravna podlaga za ustavitev postopka, vendar je ta pravna podlaga odpadla, še preden je izpodbijani sklep postal pravnomočen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Izpolnitev z asignacijo bi lahko bila običajna le tedaj, če bi bili že ob sklenitvi te pogodbe opredeljeni vsi elementi kasnejših izpolnitev stečajnega dolžnika. Pravni prednik drugotožeče stranke in tožena stranka bi se morali že v tej pogodbi dogovoriti, da bo M. d.o.o. svoja plačila opravil preko konkretnega asignata, asignat pa bi takšno pooblastilo moral sprejeti. Terjatev asignatarja (tožene stranke) bi v takem razmerju obstajala neposredno do asignata (B. oziroma M.In. d.o.o.), zoper njega pa bi asignatar (tožena stranka) lahko tudi vložil morebitno tožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – huda malomarnost
Tožnik bi se glede na predhodne opomine mogel in moral zavedati, da ne sme delati pod vplivom alkohola. Ker je s takšnim ravnanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZSReg člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZJRS člen 1, 4, 17, 26, 1, 4, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 48, 48/2, 48, 48/2.
nadomestilo plače - bolniški stalež
Del plače iz naslova delovne uspešnosti (stimulacija) se upošteva pri določitvi osnove za odmero nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 30 delovnih dni), saj se glede na 4. odstavek 48. člena SKPgd v to osnovo ne vštevata le del plače iz naslova nadur in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivni odpust – kriteriji
Ureditev v ZDR, po kateri je le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu iz poslovnih razlogov, ne pomeni, da delodajalec v preostalih primerih pri izbiri delavca, ki mu namerava podati odpoved, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro (po kolektivni pogodbi). Ker je tožena stranka tako ravnala, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica kot najslabše ocenjena delavka prejela, ni nezakonita.
Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan, vendar je zatem odpadla pravna podlaga, na kateri je bil sprejet, saj je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 20.4.2007, opr.št. U-I-117/07-7 (ki je začel učinkovati 21.4.2007 - 5. tč. izreka) odločilo, da ustavitve postopkov iz 1. odst. 4. čl. ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov.
izpolnitveni rok - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe
Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, prodajna pogodba že razvezana. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, da je tožena stranka po preteku pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo kupnine tožečo stranko pozvala na izpolnitev navedene obveznosti (primerjaj 2. odst. 104. člena OZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka po izdaji odpovedi storila vse, da bi jo odpravila (zaradi česar tožnica naj ne bi bila upravičena do reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), ni pravno upošteven razlog, zaradi katerega bi se sodba na podlagi pripoznave utemeljeno izpodbijala. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznala, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici priznalo reparacijo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti sodišče po določbah ZPPSL.
ZZD člen 130, 151, 130, 151. ZVIT člen 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155, 121, 123, 152, 152/1, 152/3, 155. ZOR člen 279, 279/1, 371, 394, 279, 279/1, 371, 394. URS člen 22, 22. ZPOMZO člen 2, 4, 4/1, 4/2, 7, 2, 4, 4/1, 4/2, 7. ZPP člen 216, 216. OZ člen 371, 372, 375, 375/1, 376, 371, 372, 375, 375/1, 376.
izum - nadomestilo za izkoriščanje izuma - zamudne obresti - zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - pojem glavnice - valorizirana glavnica - revalorizacija
Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izrecno predvidel v specialnem zakonu, pa čeprav kot sestavni del sicer enotne obrestne mere zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče namreč v kontekstu uporabe 376. člena OZ ne najde razloga za različno obravnavanje upnikov denarnih terjatev, za katere velja dogovorjena valorizacija in za katere velja predpisana revalorizacija v okviru obrestne mere zamudnih obresti.
Ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času dolgoletnega sodnega postopka zaradi uporabe 376. člena OZ v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja niti penalnega pomena.
Smisel prepovedi ultra alterum tantum je v odpravi nesorazmernosti med penalno funkcijo zamudnih obresti in učinkom, ki ga ta funkcija zasleduje, to je v siljenju dolžnika k izpolnitvi denarnega dolga (prim. 9. točko obrazložitve Odločbe USRS). Poleg tega je to pravilo eno od varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom (18. točka obrazložitve Odločbe USRS). Če bi revalorizacijskemu delu zamudnih obresti, izraženem v obliki stopnje rasti cen na drobno ali kasneje s TOM, pripisali v kontekstu 376. člena OZ pomen obresti, pa bi se to pravilo po razumevanju pritožbenega sodišča sprevrglo v svoje nasprotje. Pravilo o prepovedi ultra alterum tantum bi na ta način namreč služilo vzpostavitvi nepravičnega položaja upnika v razmerju do dolžnika v obdobju inflacije.
Ker je bilo o tožnikovemu ugovoru zoper prvostopni sklep odločeno po poteku šestmesečnega roka odkar je tožena stranka izvedela za kršitev in za osebo, ki je odgovorna za zakonitost poslovanja, je zastaralo vodenje disciplinskega postopka in je sklep o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonit.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/3, 52, 52/3, 52, 52/3.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - potni nalog
Če delodajalec delavca napoti na službeno potovanje, mu mora izdati potni nalog. Če tega ne stori, pa delavec na tako potovanje vseeno odide, delavec zaradi tega ne izgubi pravice do povrnitve stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju. Izdaja potnega naloga je obveznost delodajalca, zato neizpolnitev te obveznosti na pravico delavca do povrnitve stroškov v zvezi s službenim potovanjem ne vpliva.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo določbo iz 4. odstavka 286. člena ZPP samo pod predpostavko, da bi iz spisovnih podatkov ali iz izvedenega dokaznega postopka lahko utemeljeno sklepalo, da bi tožeča stranka lahko navedene trditve in dokazne predloge ponudila že na prvem naroku za glavno obravnavo.
odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka toniku v odločbi o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določila tridesetdnevni odpovedi rok, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede neobstoja možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. 4.odst. 107.čl. ZIZ izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajna masa - dvostranske pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.
Tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene.