ZDR/90 člen 40. ZDDO člen 12, 13. ZObr člen 96, 96/2, 96/2-7. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za obrambo člen 8.
javni uslužbenec – vojak – plačilo za delo – nadomestilo plače – dežurstvo – straža – efektivno delo
Tožnik v času dežurstva in straže ni opravljal efektivnega dela, ampak nadzor oziroma kontrolo in spremljanje ter izvajanje stražarskih nalog. Za ta čas mu je tožena stranka utemeljeno izplačala 60 % nadomestilo osnovne plače in tožbeni zahtevek za plačilo razlike do plačila po višini, kot se obračunavajo nadure, popoldansko in nočno delo ni utemeljen.
nepremoženjska škoda - strah - dejansko stanje - pravno priznana škoda
Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju o trajanju in intenzivnosti primarnega in sekundarnega strahu, sodišče 1. stopnje z zavrnitvijo zahtevka za to obliko škode ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, temveč je zmotno uporabilo materialno pravo po določbi 179. čl. OZ. Dejansko stanje o trajanju in intenzivnosti prestanega strahu predstavlja okoliščine za pravno priznano škodo.
ZIZ člen 197, 198, 208, 197, 198, 208. OZ člen 376, 376.
zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - sklep o poplačilu
Ustavno sodišče RS se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo. Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o tem odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. V skladu s takšnimi stališči se je izoblikovala tudi novejša sodna praksa.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/3, 52, 52/3, 52, 52/3.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - potni nalog
Če delodajalec delavca napoti na službeno potovanje, mu mora izdati potni nalog. Če tega ne stori, pa delavec na tako potovanje vseeno odide, delavec zaradi tega ne izgubi pravice do povrnitve stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju. Izdaja potnega naloga je obveznost delodajalca, zato neizpolnitev te obveznosti na pravico delavca do povrnitve stroškov v zvezi s službenim potovanjem ne vpliva.
Zakon o pravdnem postopku razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne šteje niti za materialno, niti za formalno sosporništvo, saj drugače posebno opravilo v 194. členu ZPP sploh ne bi bilo potrebno. Tako razmerje dejansko predstavlja zakonito sosporništvo.
izpolnitveni rok - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe
Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, prodajna pogodba že razvezana. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, da je tožena stranka po preteku pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo kupnine tožečo stranko pozvala na izpolnitev navedene obveznosti (primerjaj 2. odst. 104. člena OZ).
Če stečajni upravitelj prizna prijavljeno terjatev delavca iz delovnega razmerja, ki je strošek stečajnega postopka (in je delavcu zato sploh ni bilo treba prijaviti v stečajno maso), takšno priznanje nima učinkov pravnomočno razsojene stvari. Če delavec te terjatve v stečajnem postopku ne dobi poplačane, ko zapade v plačilo, lahko vloži pri delovnem sodišču dajatveno tožbo za poplačilo te terjatve, o tej tožbi pa sodišče odloči z dajatveno sodbo.
Delavec je upravičen do pravic, ki jih določa ZJSRS, tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja po novem ZDR. Za te terjatve do delodajalca - stečajnega dolžnika, ki so nastale po začetku stečajnega postopka v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja po novem ZDR (plača in odpravnina - stroški stečajnega postopka), velja, da se poplačajo v celoti, saj ni tehtnega razloga, da bi bil delavec v slabšem položaju od delavca, ki so mu te terjatve nastale do začetka stečajnega postopka.
Ločitveni upnik se poplača iz posebne stečajne mase, zato sodba, s katero je delavcu prisojena odpravnina po 107. členu ZDR in plača za obdobje po začetku stečajnega postopka (strošek stečajnega postopka), na pravico ločitvenega upnika do poplačila iz posebne stečajne mase ne vpliva (delavec se poplača iz stroškov splošne stečajne mase).
: ZPIZ-1 člen 36/2, 177. ZUP člen 129, 129/4, 129/4-1.
starostna pokojnina – izbirna pravica
Ker je tožnik že uveljavil pravico do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini, na podlagi iste pokojninske dobe te pravice ne more uveljaviti v Sloveniji.
ZGD člen 70, 71, 70, 71. ZFPPod člen 26, 31, 32, 32/1.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog
Da pa bi registrsko sodišče lahko ugotovilo nastop izbrisnega razloga, zakon v 26. členu zavezuje osebe, ki pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti lahko ugotovijo, da je izbrisni razlog nastopil, da o tem obvestijo sodišče.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka po izdaji odpovedi storila vse, da bi jo odpravila (zaradi česar tožnica naj ne bi bila upravičena do reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), ni pravno upošteven razlog, zaradi katerega bi se sodba na podlagi pripoznave utemeljeno izpodbijala. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznala, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici priznalo reparacijo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - preživnina za polnoletnega otroka - preživninske zmožnosti zavezanca
Izdatek preživninskega zavezanca v zvezi z odplačevanjem potrošniškega posojila ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivale na višino njegove preživninske obveznosti do otroka.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajna masa - dvostranske pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.
Opustitev predložitve dokazila o plačilu varščine izvršitelju in sodišču je manjšega pomena in bi bilo nesmotrno vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, zato lahko sodišče v primeru, če upnik k vloženi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe vendarle predloži dokazilo o plačilu varščine, torej pod pogojem, da je bila varščina plačana, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oz. V. dostavka 38.a člena ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – spremljanje in ocenjevanje delavca
Ker ZDR ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ni nezakonita, ker tožnik ni bil predhodno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja.
denarna terjatev - zahteva za odpravo kršitev - stroški
Ker bi lahko tožnica svojo denarno terjatev uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ni upravičena do plačila odvetniških stroškov v zvezi z zahtevkom, ki ga je podala za izplačilo razlike v odpravnini pri toženi stranki.
vpis v sodni register - omejitev upravičenj članom upravnega odbora - zastopanje - predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa
Glede na to, da so bila v pritožbi navedena nova dejstva oz. predložene nove listine, mora sodišče prve stopnje šteti takšno pritožbo tudi kot predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa (čl. 37/2 ZSReg). Takšna procesna pooblastila ima zgolj prvostopno sodišče (registrsko sodišče), ki pa ob preizkusu predloga za nadomestitev izpodbijanega sklepa lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom samo, če predlogu v celoti ugodi (čl. 37/4 ZSReg).
pritožba - rok za vložitev pritožbe - oddaja priporočene pošiljke pošti - prepozna pritožba
V smislu omenjenega 2.odst. 87.čl. ZKP namreč ne zadošča, da je pošiljka poslana priporočeno, temveč mora biti kot taka oddana na pošti in kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz pritožbi priložene kuverte ne izhaja, da je bila ta oddana na pošti. Dokazno breme, da je pritožbo oddala priporočeno na pošti, pa je na strani pritožnice.