izvršilni naslov - sredstva izvršbe - določljiva terjatev - določljiva nepremičnina - uradni preizkus
Ker je glede na izvršilni naslov dolžnica dolžna dopustiti poplačilo terjatve le na svoji nepremičnini, ne more biti izvršba dovoljena tudi na njene premičnine.
odmera takse za pritožbo - pritožba v dveh ločenih vlogah
Dejstvo, da je bila pritožba zoper isto odločbo vložena v dveh vlogah, s strani stranke same in pooblaščenca, ne more biti podlaga za dvakratno odmero takse.
V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.
Sodišče prve stopnje je po temeljito izvedeni dokazni oceni (v skladu z 8. členom ZPP) zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožeče stranke svoje trditve, da je med pravdnimi strankami (oz. med pravnim prednikom tožečih strank in toženo stranko) obstajalo razmerje prodajne pogodbe, niso dokazale.
OZ člen 131. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 člen 13, 13/IX.
nedopustno protipravno ravnanje - več vlagateljev - subvencija - ukrepi kmetijske politike
Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.
KZ člen 270, 270. ZKP člen 76, 443, 76, 443, 76, 443.
kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja - nerazumljiva vloga
Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - oddaja priporočene pošiljke pošti - prepozna pritožba
V smislu omenjenega 2.odst. 87.čl. ZKP namreč ne zadošča, da je pošiljka poslana priporočeno, temveč mora biti kot taka oddana na pošti in kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz pritožbi priložene kuverte ne izhaja, da je bila ta oddana na pošti. Dokazno breme, da je pritožbo oddala priporočeno na pošti, pa je na strani pritožnice.
Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - pošteno sojenje - enakopravnost pri izvajanju dokazov - enakost orožij
Pravico do poštenega sojenja zagotavljajo določbe 6. člena EKČP. V točki d 3. odstavka tega člena je določeno, da ima vsak, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič oziroma izvedencev in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič oziroma izvedencev ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče oziroma izvedence. Tej določbi deloma vsebinsko ustreza določba 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki obtoženemu v kazenskem postopku zagotavlja ob popolni enakopravnosti izvajanja dokazov v njegovo korist. Za uresničevanje pravice do poštenega sojenja je torej bistveno, da ima obtoženi, zoper katerega je uveden kazenski postopek, ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli oziroma zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne strani ni zapostavljen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0003659
SPZ člen 23, 43, 49. ZPP člen 181, 196. ZZK-1 člen 3, 3/1-8, 31, 32, 149, 149/1-1, 150, 150/2.
priposestvovanje – pravni interes za tožbo – zemljiškoknjižno dovolilo – označba nepremičnine – utemeljenost zahtevka za vpis – enotni sosporniki
1. Prodajalka se je v „predkupni pogodbi“ zavezala prodati stanovanje veliko 44,60 m², ki je v delilnem načrtu označeno z modro barvo, kupcu (tožniku) in z dovoljenjem prepisa lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime kupca prosto bremen. Po 1. odst. 31. čl. ZZK mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Take listine pa tožeča stranka nima, saj nepremičnina v pogodbi ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi,
2. Če je prednica tožencev kot dedičev odtujila sporno nepremičnino s pravnim poslom, dediči nimajo pravice odrekati vpisa v zemljiško knjigo tistemu, ki je od njihove prednice pridobil lastninsko pravico, in morajo izdati listino, iz katere bo izhajal razpolagalni pravni posel, ki bo omogočil izbris lastninske pravice z označbo nepremičnine, kot je to vpisano v zemljiški knjigi.
Sodba je bila izdana v postopku izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja. Vendar pri tem ne gre za vzpostavitev poplačilne pravice v smislu 1. odst. 128. člena SPZ, torej za ugotovitev obstoja zastavne pravice na nepremičnini S.K. v korist zavarovalnice. S sodbo je namreč slednja pridobila le pravico predlagati izvršilni postopek za poplačilo svoje terjatve na nepremičninah, ki niso več v dolžnikovem premoženju. Šele z izdajo sklepa o izvršbi in ob njegovi zaznambi v zemljiški knjigi pa bo mogoče po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke.
prednostna predkupna pravica – vrstni red predkupnih upravičencev – pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker tožnica zahteva sklenitev prodajne pogodbe, zaradi česar gre za spor iz premoženjskih razmerij fizičnih oseb, je podana sodna pristojnost. Vendar kljub temu se po mnenju pritožbenega sodišča v pravdnem postopku ne more odločati o tem katera izmed oseb, ki so sprejele objavljeno ponudbo, ima močnejšo prednostno predkupno pravico in s tem pravico do sklenitve pravnega posla. To pristojnost ima upravna enota, kot to jasno določa 22.čl. ZKZ.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001774
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1.
kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - konkreten dejanski stan - pravica oškodovanca do pritožbe
Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, ker pa jo izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, je njegovo pritožbo šteti za nedovoljeno, ker jo je vložila oseba, ki do nje ni upravičena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
Ko se voznik približuje prehodu za pešce, je dolžan voziti tako, da omogoči pešcu varno prekoračitev vozišča, zaradi česar se mora prehodu približevati s takšno previdnostjo in hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko njega ogrožal pešce. Tega pa obdolženec kljub temu, da bi lahko peško pravočasno zaznal,če bi bil dovolj pozoren, ni storil, zaradi česar za razsodbo v tej zadevi ni odločilno, kdo od udeležencev se je v drugega prvi zaletel.
ugotovitev lastninske pravice - listina za vpis - vknjižba lastninske pravice - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje svoje odločitve ne bi smelo opreti na prilogo 4 k mnenju brez ustrezne dopolnitve mnenja. Tako kot druge dokaze, tudi dokaz z izvedencem izvaja sodišče, ki mora jasno opredeliti nalogo izvedencu in tudi zahtevati pojasnila glede izvida in mnenja, če le-to ni povsem jasno. Sodišče bi moralo, ko je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen glede delov parcel in ne za celotni parceli, mnenje pa ne vsebuje natančne identifikacije teh delov in nobenih izmer, to razčistiti in zahtevati pojasnila oziroma poskrbeti za to, da se odpravijo te pomanjkljivosti v mnenju, ki so se pokazale, tudi z natančnejšo opredelitvijo spornih delov parcel, da bi bilo mogoče izdati izvršljivo sodbo.
odškodninska odgovornost - isti historični dogodek - različne pravne podlage - cesta kot nevarna stvar
Pri zahtevku za plačilo odškodnine iz istega historičnega dogodka zoper isto stranko na podlagi objektivne odgovornosti (v obravnavanem primeru primarni zahtevek) in na podlagi subjektivne odgovornosti (podrejeni zahtevek) gre za identična zahtevka in bi moralo sodišče v okviru trditvene podlage tožbe odločati tako o objektivni kot o subjektivni odgovornosti tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004255
ZOR člen 210. ZPP člen 180, 180/3.
neupravičena obogatitev – pogoji za obogatitveni zahtevek – odškodninska odgovornost
Za obstoj obogatitvenega zahtevka morajo obstajati določeni pogoji, in sicer poleg prikrajšanja osiromašene stranke in nasprotnikovega okoriščanja, še dejanje oziroma dogodek, ki je povzročil premik premoženja in vzročna zveza med prikrajšanjem ter povečanjem premoženja ter odsotnost privolitve tistega, ki je prikrajšan. Če kakšen od teh pogojev ne obstaja, tudi zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni.
pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve
Obe trditvi tožene stranke zahtevata izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi (zaslišanje predlagane priče in strank, ugotavljanje tržnih razmer), na podlagi katerega bo sodišče lahko odločilo v sporu med strankama z dokaznim standardom prepričanja. Ta pa se, kot je to obrazložilo v tej fazi postopka zavarovanja, z začasno odredbo ne zahteva.
Leasingojemalec ni oškodovanec v kazenskem postopku v smislu 6. alineje 144. člena ZKP glede predmeta leasinga dokler ne plača zadnji obrok leasinga, saj šele takrat predmet leasinga prejme v last.
ZIZ člen 65, 65/2, 65/3, 87. ZPP člen 9. OZ člen 131, 132, 164.
nedopustnost izvršbe – nasprotovanje ugovoru tretjega – načelo vestnosti in poštenja – škoda na zarubljenih vozilih – odškodninska odgovornost – zastavna pravica
65. čl. ZIZ.
Nasprotovanje ugovoru tretjih samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja, vendar, ko stranka v postopku uporabi pravico, ki ji sicer gre po zakonu, mora kljub temu ravnati z vestnostjo in poštenjem, saj sicer tvega stroškovne posledice, ki sledijo njeni procesni odločitvi.