pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve
Obe trditvi tožene stranke zahtevata izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi (zaslišanje predlagane priče in strank, ugotavljanje tržnih razmer), na podlagi katerega bo sodišče lahko odločilo v sporu med strankama z dokaznim standardom prepričanja. Ta pa se, kot je to obrazložilo v tej fazi postopka zavarovanja, z začasno odredbo ne zahteva.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - pošteno sojenje - enakopravnost pri izvajanju dokazov - enakost orožij
Pravico do poštenega sojenja zagotavljajo določbe 6. člena EKČP. V točki d 3. odstavka tega člena je določeno, da ima vsak, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič oziroma izvedencev in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič oziroma izvedencev ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče oziroma izvedence. Tej določbi deloma vsebinsko ustreza določba 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki obtoženemu v kazenskem postopku zagotavlja ob popolni enakopravnosti izvajanja dokazov v njegovo korist. Za uresničevanje pravice do poštenega sojenja je torej bistveno, da ima obtoženi, zoper katerega je uveden kazenski postopek, ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli oziroma zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne strani ni zapostavljen.
kaznivo dejanje nasilništva - znaki - dejansko stanje
Ker se v opisu dejanja trdi, da je obdolženčevo izvršitveno dejanje povzročilo prestrašenost in ogroženost ne le v družini, temveč tudi v javnosti, okoliščina, da je družina že pred obravnavanim kaznivim dejanjem razpadla, ni odločilo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0003659
SPZ člen 23, 43, 49. ZPP člen 181, 196. ZZK-1 člen 3, 3/1-8, 31, 32, 149, 149/1-1, 150, 150/2.
priposestvovanje – pravni interes za tožbo – zemljiškoknjižno dovolilo – označba nepremičnine – utemeljenost zahtevka za vpis – enotni sosporniki
1. Prodajalka se je v „predkupni pogodbi“ zavezala prodati stanovanje veliko 44,60 m², ki je v delilnem načrtu označeno z modro barvo, kupcu (tožniku) in z dovoljenjem prepisa lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime kupca prosto bremen. Po 1. odst. 31. čl. ZZK mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Take listine pa tožeča stranka nima, saj nepremičnina v pogodbi ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi,
2. Če je prednica tožencev kot dedičev odtujila sporno nepremičnino s pravnim poslom, dediči nimajo pravice odrekati vpisa v zemljiško knjigo tistemu, ki je od njihove prednice pridobil lastninsko pravico, in morajo izdati listino, iz katere bo izhajal razpolagalni pravni posel, ki bo omogočil izbris lastninske pravice z označbo nepremičnine, kot je to vpisano v zemljiški knjigi.
KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11. ZPol člen 3, 3-3, 3-3, 3.
napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja z napadom - čas izvršitve grožnje - izbira kazenske sankcije - odmera kazni
Določba 303. čl. KZ določa, da to kaznivo dejanje stori, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Pri tem je irelevantno, kdaj bi se napad izvršil. Za obstoj kaznivega dejanja namreč zadostuje že sama grožnja z napadom. Kljub temu da je bila obdolženčeva grožnja usmerjena v čas, ko oškodovanec ne bo več uradna oseba, je glede na zgoraj navedeno, obdolženec izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.
Strokovno ugotovljene tržne vrednosti obravnavane nepremičnine po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče izpodbiti zgolj s subjektivno oceno dolžnika, ki temelji zgolj na domnevah.
Bistvo je v tem, da predmet izpolnitve, za katerega se je po pogodbi tožena stranka zavezala, ne ustreza predmetu izpolnitve, ki ga tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja. Logična posledica take ugotovitve pa je, da tožeča stranka svoje terjatve z verjetnostjo ni izkazala.
Pri zahtevkih na izpodbijanje skupščinskega sklepa že pravovarstveni zahtevek na razveljavitev sklepa obsega tudi zahtevek na prepoved družbi opraviti pravna dejanja na podlagi takega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v izpodbijanem skupščinskem sklepu res ni izrecno navedeno, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključuje. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da to tudi pomeni, da v konkretnem primeru prednostna pravica obstoječih delničarjev ni izključena. Tožena stranka je v spornem sklepu med drugim določila, da se delnice uporabijo tudi za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi.
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede taka pravnopomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Prav to pa je v obravnavanem primeru storil dolžnik. V ugovoru je dokazno podprto zatrjeval, da je svojo obveznost do upnika poravnal.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZMZPP člen 12, 12.
zamudna sodba - skrite napake - vročanje
Ker sta sedeža obeh pravdnih strank v državah članicah Evropske unije, je treba za vprašanje vročanja uporabiti Uredbo sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - zamuda naroka
Iz pooblastila sicer izhaja, da ne velja za sodna vročanja, vendar je takšna omejitev po mnenju pritožbenega sodišča brez pravnega učinka, saj je v nasprotju z namenom pooblastila; slednje je v tem, da pooblaščenec opravlja pravdna dejanja za stranko (1. odst. 86. čl. ZPP). Če se mu sodna pisanja ne bi vročala, pravdnih dejanj ne bi mogel opravljati.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Namen začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve je sicer res varstvo tožeče stranke pred ravnanji tožene stranke, vendar zgolj v primeru uveljavljanja začasne odredbe zaradi zatrjevane subjektivne nevarnosti za izvedbo uspeha sodnega postopka (3. odst. 270. čl. ZIZ), je dolžnost predlagatelja tako nevarnost tudi izkazati.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 289, 38, 38c, 38c/2, 289. ZPP člen 155, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
Če razpisanega rubeža izvršitelj, zaradi kakršnegakoli upnikovega ravnanja, v konkretnem primeru je bil to upnikov preklic rubeža in predlog za odlog premičninske izvršbe, ni izvedel, gre izvršitelju nagrada v višini 25 % plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tarifni števili 1 Pravilnika, saj plačilo za opravljen rubež ne zajema zgolj neposredne oprave rubeža na kraju samem, temveč tudi priprave nanj (razpis rubeža, obveščanje sodišča in strank in podobno).
Stroškov, ki nastanejo upniku z vložitvijo zahteve, da o izvršiteljevem obračunu
stroškov odloči sodišče, ni mogoče naložiti v plačilo izvršitelju kot separatnih stroškov.
javni uslužbenec - inšpektor - izpit za inštruktorja
Ker tožnik v času, ko je bil imenovan za republiškega veterinarskega mejnega inšpektorja (v letu 1993), ni izpolnjeval vseh pogojev za imenovanje (imel je opravljen le strokovni izpit po ZZVZ, ne pa specializacije in strokovnega izpita za delavce v državni upravi), ni oproščen opravljanja izpita za inšpektorja. Iz tega razloga sta sklepa tožene stranke, s katerima mu je naložila opravljanje navedenega izpita v roku enega leta od izpolnitve pogojev, zakonita.
V primeru, ko se je dedič ob izdaji prvega sklepa o dedovanju odpovedal deležu v korist sodediča, o kasneje najdenemu premoženju ni moč odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če ni znano, da bi se dedič odpovedal tudi temu premoženju, če bi zanj vedel.
Zatrjevanje sklenitve kupne pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila izvedena in dejanske oblasti nad nepremičnino, pomeni zatrjevanje priposestvovanja, kar je eden od načinov pridobitve lastninske pravice na izviren način.
pravica do predčasne pokojnine – pokojninska osnova – dokončna in pravnomočna odločba
Toženec pri ponovni odmeri pokojnine pravilno ni ponovno preračunal podatkov o plačah tožnika, saj je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, koliko znaša pokojninska osnova, v pravnomočno urejena upravno pravna razmerja pa je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga določa ZUP.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če je bil v tem času nezaposlen in ni imel nikakršnih prejemkov, je upravičen do povračila celotnega prikrajšanja, če pa se je zaposlil pri drugem delodajalcu in s tem pripomogel k zmanjšanju škode, se njegovi prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni njegovega nekdanjega delodajalca. Za konkretni primer to pomeni, da je tožnica upravičena do razlike med plačo, kakršno bi, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prejemala pri toženi stranki, in plačo, ki jo je prejela v tem času na podlagi zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Ker tožnica ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjevala vseh pogojev, da bi bila oproščena opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima ji je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita
Ker tožnik ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjeval vseh pogojev, da bi bil oproščen opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima mu je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita.