ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/4. ZDIJZ člen 1, 5, 5/5, 6, 6/3. ZJPSP člen 38, 38/1, 38/6. ZUP člen 9, 44, 237, 237/2, 237/2-2.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju - zloraba pravice - zloraba pravice dostopa do informacije javnega značaja - načelo zaslišanja stranke - stranski udeleženec
Plače v javnem sektorju so javne in za vsakega javnega uslužbenca se lahko izve, kakšno plačo ima, skladno z določili 38. člen ZSPJS.
Tožničine trditve v smeri, da gre za obračunavanje z javno uslužbenko s strani prosilca in da je bilo vloženih več povezanih vlog (zahteve o podatkih v zvezi z zasedbo delovnega mesta za javno uslužbenko, postavljanje raznih vprašanj), je treba presojati v kontekstu tega, da so plače v javnem sektorju poudarjeno javne. Zato je treba v tej situaciji še toliko bolj natančno raziskati in jasno utemeljiti razloge v okviru ugotavljanja, ali zahteva prosilca predstavlja očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma očitno šikaniranje. Po presoji sodišča je iz tega razloga treba v konkretnem primeru upoštevati celoten kontekst zahteve prosilca in v to sodi tudi (subjektivno) mnenje prizadete javne uslužbenke glede razkrivanja podatkov o njenih plačah oziroma okoliščin podajanja zahteve s strani prosilca. To pa pomeni, da bi moral toženec javno uslužbenko, katere podatke o plačah je zahteval prosilec, vključiti v pritožbeni postopek.
status pristopnika iz JLA v TO - zavrženje vloge - upravna stvar
Odločanje o tožnikovi zahtevi za priznanje položaja pristopnika k TORS ne predstavlja odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti ni z nobenim predpisom določeno, da tožena stranka v tej stvari vodi upravni postopek, odloča o upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Kaj takega ne določa niti 14. člen UZITUL. Gre za člen, ki je bil podlaga za odločitev Predsedstva RS, da se pripadnikov JLA v določenih pogojih prizna določene pravice. Status pristopnika k TO pa je samostojna stvar in v konkretni zadevi dejansko vprašanje, ki ga pristojni organ rešuje, če stranka uveljavlja kakšno odločitev o eventualni pravici, ki se na ta status opira.
Po določbah ZUP je upravni postopek na zahtevo stranke mogoče uvesti in voditi takrat, ko stranka postavi tak materialno pravni zahtevek, za katerega materialni predpis določa, da ga je mogoče obravnavati in reševati v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Izrek odločbe o dodelitvi BPP se v ničemer izrecno ne omejuje na preiskavo, nič takega pa ne izhaja niti iz njene obrazložitve. Zgolj na podlagi odločbe o dodelitvi BPP zato ni mogoče sklepati, da bi bila BPP dodeljena le za fazo kazenske preiskave.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - podatki uradne evidence o številu zaposlenih invalidov
Kot izhaja iz 90. člena ZZRZI, vodi podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje ZZZS, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov uradnih evidenc iz ZZZS, mora delodajalec te podatke z ZZZS uskladiti najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Po presoji sodišča je zavezanec sam odgovoren za pravilno in pravočasno sporočanje prijav, odjav ali sprememb za zavarovance.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
Sodna poravnava med tožnico in njenim bivšim zakoncem pomeni, da je tožnica sama zakrivila takšno dejansko stanje, da z solastnim deležem nepremičnine zaradi vknjižene brezplačne uporabe stanovanja skupaj s kletjo (užitka), ne more razpolagati. Tožnica sicer vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker želi doseči civilno delitev tega solastnega premoženja, ki pa je že bilo predmet sodne poravnave, torej se je o tem premoženju po sporazumni volji obeh udeležencev, že enkrat odločilo. Tožena stranka tako ni imela pravne podlage za to, da bi tožnici, v postopku civilne delitve solastnega premoženja dodelila brezplačno pravno pomoč.
ZUP člen 214. ZLPLS člen 14 a, 14 a/4. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS člen 21.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti. Kot izhaja iz četrtega odstavka 14.a člena ZLPLS in 214. člena ZUP, mora biti odločba o razporeditvi sredstev fundacije izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago, izrek, obrazložitev in pravni pouk. Obrazložitev mora med ostalim vsebovati obrazložen zahtevek stranke in odločilne razloge, ki so bili podlaga za odločitev. Obrazložitev, v kateri so navedeni poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne invalidske in humanitarne organizacije, pa zahteva tudi 21. člen Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - pravno svetovanje - pregled dokumentacije
Med strankama postopka je nesporno, da je bil tožnik z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določen v postopku zadeve D 537/2015 samo za pravno svetovanje. Glede na to, da tarifna številka 39 OT, kot samostojno storitev določa posvete, nasvete in mnenja, so bili ti že zajeti v tej tarifni številki in je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikov zahtevek, da se mu prizna še nagrada po tarifni številki 46 v višini 300 točk.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. SZ-1 člen 167, 167/1.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - vpis v register upravnikov stavb - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje zahteve - lastnost stranke v postopku
Prvi tožnik v obravnavani zadevi le ponovi svojo zahtevo za izbris upravnika iz registra upravnikov. Pri tem sodišče šteje, da samo poimenovanje zahtevka (preklic registracije oziroma izbris upravnika iz registra) ni bistveno, saj gre v obeh primerih za enako zahtevo, torej da se družba B. d.o.o. izbriše iz registra kot upravnik stanovanjske stavbe na naslovu .... Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove vloge pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
Po določbi prvega odstavka 167. člena SZ-1 lahko predlog za vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov ter vpis sprememb registrskih podatkov predlagata le upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov, ki je vpisana v sodni register. SZ-1 torej etažnim lastnikom ne priznava lastnosti strank v postopku vpisa (enako tudi izbrisa oziroma vpisa sprememb) upravnika v register upravnikov. Pravne koristi v konkretnem postopku pa tožnici ne priznava niti kakšen drug materialni predpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - osebni stečaj prosilca
Tožeča stranka je v osebnem stečaju zaradi prezadolženosti, zaradi česar ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka. To pa tudi upoštevaje 13. člen ZUPJ, pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja je zato tožena stranka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tako tožeče stranke kot tudi zakonca.
evidentiranje urejene meje - določitev meje ceste - kategorizirana javna cesta - zemljišče v zasebni lasti - razlastitev
Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu ZUreP-1. Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Ob upoštevanju določb ZUreP-1, se po presoji sodišča status razlastitvenega upravičenca pridobi šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Žalec na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Tožeča stranka je meseca aprila leta 1970 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z možem in otroki, dokler ni šla v pokoj leta 2008. Tožnica v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1970 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v Nemčiji v smislu ZUSDDD, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Zakon pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov in ne iz dohodka, kot to razlaga tožnik. Vrednost pridelkov pa vključuje poleg na trgu prodanih pridelkov tudi pridelke za domačo porabo in za nadaljnjo obdelavo. Po ustaljeni upravno sodni praksi pa se lahko te okoliščine dokazujejo z različnimi dokazili, tudi z oceno vrednosti pridelkov.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica Slovenije ni zapustila zaradi posledic izbrisa dne 26. 2. 1992, temveč jo je zapustila pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, to je julija 1991. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje.
davčni dolg - odpis dolga - pogoji za odpis - akontacija dohodnine
Odpis dolga ni mogoč v vseh primerih. Tako po izrecni določbi petega odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa akontacije davka in davčnega odtegljaja, če ni s tem zakonom drugačne določeno. Ker zakon glede akontacije dohodnine od dohodka zaposlitve na podlagi pogodbenega razmerja izjeme od navedene določbe ne določa, to pomeni, da ni pravne podlage za odpis navedenega davčnega dolga.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni sporno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Tožnik pa tudi ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, s čimer bi sicer izpolnjeval enega od pogojev iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
brezplačna pravna pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program
Zakonska ureditev iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora tožena stranka pri odločanju opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku, oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.
V obravnavanem primeru je tožena stranka navedeno presojo opravila na podlagi pregleda listin upravnega spisa. V obrazložitvi navaja določbo 23. člena ZUOPP-1 in določbe 14. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Razlaga strokovna mnenja obeh komisij (tako prvostopenjske, kot drugostopenjske pred pritožbenim organom) ter zaključuje, da je v primeru, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, sodna presoja zadržana, ker Organ za BPP ne more posegati v strokovnost teh mnenj in tudi nima nobenega razloga, da bi kljub nedoslednostim, ki so v teh mnenjih navedena, dvomil v njihovo strokovnost.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje zaradi političnega prepričanja - subsidiarna oblika zaščite - notranja razselitev - obrazložitev odločbe
Tožnik je preganjanje, ki naj se bi mu dogajalo, utemeljeval z razmerami v Mosulu, ko naj bi ga poskušali pripadniki Islamske države prisilno novačiti. Te informacije naj bi dokazovale, da se tovrstno preganjanje tam dogaja, zato tožena stranka ne more trditi, da so irelevantne.
Tožena stranka bi se morala zelo natančno opredeliti do tega, ali je v tistih begunskih centrih, kjer so nastanjeni begunci iz samega Iraka, zagotovljeno vse, kar je potrebno za najosnovnejše potrebe, kot so hrana, higiena, zavetja in podobno. Obrazložitev odločbe pa je v tem delu premalo konkretizirana.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - obrazložitev obvestila - enako varstvo pravic
Tožnik po prepričanju sodišča utemeljeno opozarja na dejstvo, da Obvestilo tožene stranke o tem, da na javnem razpisu ni bil izbran nihče izmed prijavljenih kandidatov, ni vsebinsko obrazloženo in v njem ni naveden prav noben razlog za odločitev tožene stranke o tem, da po izvedenem javnem natečaju nikogar ne izbere oziroma ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje, s čimer tožnik smiselno zatrjuje poseg v njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Pri ravnanju tožene stranke ne gre za poseg v ustavno pravico tožnika zaradi dejstva, ker na javnem razpisu ni bil izbran tožnik oziroma ker na javnem razpisu ni bil izbran noben kandidat, temveč gre za poseg v ustavno pravico zaradi dejstva, ker tožena stranka v obvestilu ni navedla nobenega razloga za svojo odločitev o tem, da na izvedenem javnem natečaju izmed prijavljenih kandidatov ne izbere nikogar.
Delodajalec ima v primeru izvedbe javnega natečaja ob koncu izbirnega postopka sicer pravico, da na javnem natečaju ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, vendar pa mora imeti za to opravičljive, razumne in pravno dopustne razloge ter mora biti prijavljenim kandidatom omogočeno, da se s temi razlogi seznanijo, saj se taka odločitev nanaša prav na njih.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 člen 120, 120/13.
neposredna plačila v kmetijstvu - izboljšanje in razvoj infrastrukture - komasacija - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - nepremičnine, na katerih je v teku postopek izvršbe
Agencija je dolžna izpolnjevanje pogojev, ki jih določajo predpisi in javni razpis, preveriti tako pred izdajo odločbe o pravici do sredstev kot tudi kasneje pred samim izplačilom sredstev.
Ker se na zemljiščih, ki so navedena v obrazložitvi izpodbijane odločbe, opravlja izvršba, ta zemljišča glede na jasno postavljene pogoje sofinanciranja v Uredbi o PRP in v javnem razpisu v postopku komasacije niso upravičena do finančne podpore.