ZDT-1 člen 28, 29, 37, 72. ZSS člen 29. Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe člen 1.
državni tožilec - ocena državnotožilske službe - prenehanje državnotožilske funkcije
Tožilec mora, da ne bi prišlo do ocene, da ne ustreza državnotožilski službi, vsaj na minimalni ravni izpolnjevati vsakega od kriterijev, navedenih v 1. členu Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe.
davčni dolg - odpis dolga - pogoji za odpis - akontacija dohodnine
Odpis dolga ni mogoč v vseh primerih. Tako po izrecni določbi petega odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa akontacije davka in davčnega odtegljaja, če ni s tem zakonom drugačne določeno. Ker zakon glede akontacije dohodnine od dohodka zaposlitve na podlagi pogodbenega razmerja izjeme od navedene določbe ne določa, to pomeni, da ni pravne podlage za odpis navedenega davčnega dolga.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Tožeča stranka je meseca aprila leta 1970 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z možem in otroki, dokler ni šla v pokoj leta 2008. Tožnica v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1970 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v Nemčiji v smislu ZUSDDD, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 28/2, 28/2-a.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - neudeležba na osebnem razgovoru - opravičljivi razlogi za neudeležbo
Tožena stranka bi morala najprej ugotoviti, ali je tožnik, ki se ni udeležil osebnega razgovora (ob določeni uri), v razumnem roku dokazal, da se razgovora ni udeležil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati. V obravnavanem primeru pa tožena stranka tega ni ugotavljala, ampak je avtomatično ustavila postopek, ker se tožnik ob določeni uri na dan, na katerega je bil vabljen na osebni razgovor, razgovora ni udeležil, je pa na osebni razgovor prišel z zamudo in je razloge za zamudo toženi stranki pisno posredoval še istega dne (kot je bil vabljen).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. SZ-1 člen 167, 167/1.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - vpis v register upravnikov stavb - ponovno odločanje o isti zadevi - zavrženje zahteve - lastnost stranke v postopku
Prvi tožnik v obravnavani zadevi le ponovi svojo zahtevo za izbris upravnika iz registra upravnikov. Pri tem sodišče šteje, da samo poimenovanje zahtevka (preklic registracije oziroma izbris upravnika iz registra) ni bistveno, saj gre v obeh primerih za enako zahtevo, torej da se družba B. d.o.o. izbriše iz registra kot upravnik stanovanjske stavbe na naslovu .... Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove vloge pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
Po določbi prvega odstavka 167. člena SZ-1 lahko predlog za vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov ter vpis sprememb registrskih podatkov predlagata le upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov, ki je vpisana v sodni register. SZ-1 torej etažnim lastnikom ne priznava lastnosti strank v postopku vpisa (enako tudi izbrisa oziroma vpisa sprememb) upravnika v register upravnikov. Pravne koristi v konkretnem postopku pa tožnici ne priznava niti kakšen drug materialni predpis.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - podatki uradne evidence o številu zaposlenih invalidov
Kot izhaja iz 90. člena ZZRZI, vodi podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje ZZZS, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov uradnih evidenc iz ZZZS, mora delodajalec te podatke z ZZZS uskladiti najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Po presoji sodišča je zavezanec sam odgovoren za pravilno in pravočasno sporočanje prijav, odjav ali sprememb za zavarovance.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
Sodna poravnava med tožnico in njenim bivšim zakoncem pomeni, da je tožnica sama zakrivila takšno dejansko stanje, da z solastnim deležem nepremičnine zaradi vknjižene brezplačne uporabe stanovanja skupaj s kletjo (užitka), ne more razpolagati. Tožnica sicer vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker želi doseči civilno delitev tega solastnega premoženja, ki pa je že bilo predmet sodne poravnave, torej se je o tem premoženju po sporazumni volji obeh udeležencev, že enkrat odločilo. Tožena stranka tako ni imela pravne podlage za to, da bi tožnici, v postopku civilne delitve solastnega premoženja dodelila brezplačno pravno pomoč.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Tožeča stranka je leta 1969 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z ženo in otroki tudi dokler ni šla v pokoj leta 2000. Tožeča stranka v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1969 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v smislu ZUSDDD v Nemčiji, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
Posebnost tega primera v primerjavi z drugimi spori v zvezi s popravo krivic zaradi izbrisa iz registra je v tem, da je tožnik že 18. 12. 1991 vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije navkljub njegovemu dejanskemu odhodu iz ozemlja Slovenije. Zato je točnost dejstev, ki izvirajo iz potrdila z dne 8. 3. 1993 zelo vprašljiva, kajti v času izdaje potrdila je veljala določba 2. odstavka 81. člena ZTuj, po katerem za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike in jim je bila v postopku sprejema v državljanstvo republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izdana negativna odločba, začnejo veljati določbe tega zakona dva meseca po dokončnosti odločbe, to pa je, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, dne 22. 12. 1992. Tožena stranka je zato lahko imela upravičen pomislek, da je tožniku dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo dne 22. 12. 1992 in ne prej.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 člen 120, 120/13.
neposredna plačila v kmetijstvu - izboljšanje in razvoj infrastrukture - komasacija - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - nepremičnine, na katerih je v teku postopek izvršbe
Agencija je dolžna izpolnjevanje pogojev, ki jih določajo predpisi in javni razpis, preveriti tako pred izdajo odločbe o pravici do sredstev kot tudi kasneje pred samim izplačilom sredstev.
Ker se na zemljiščih, ki so navedena v obrazložitvi izpodbijane odločbe, opravlja izvršba, ta zemljišča glede na jasno postavljene pogoje sofinanciranja v Uredbi o PRP in v javnem razpisu v postopku komasacije niso upravičena do finančne podpore.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje zaradi političnega prepričanja - subsidiarna oblika zaščite - notranja razselitev - obrazložitev odločbe
Tožnik je preganjanje, ki naj se bi mu dogajalo, utemeljeval z razmerami v Mosulu, ko naj bi ga poskušali pripadniki Islamske države prisilno novačiti. Te informacije naj bi dokazovale, da se tovrstno preganjanje tam dogaja, zato tožena stranka ne more trditi, da so irelevantne.
Tožena stranka bi se morala zelo natančno opredeliti do tega, ali je v tistih begunskih centrih, kjer so nastanjeni begunci iz samega Iraka, zagotovljeno vse, kar je potrebno za najosnovnejše potrebe, kot so hrana, higiena, zavetja in podobno. Obrazložitev odločbe pa je v tem delu premalo konkretizirana.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določbe 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZLD člen 2, 2/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/1, 15/2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 101. ZLS člen 21. ZPOmK-1 člen 62, 64, 65, 66. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 16.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne - konkurenca - omejevanje konkurence - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - ustanavljanje lekarne - svoboda ustanavljanja
Tožnica kot koncesionarka za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju določene občine ni stvarnopravno legitimirana za odprtje nove lekarne na območju, za katero nima pridobljene koncesije, to je na območju druge občine.
Zakonodajalec je, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebni in vezani na fizično osebo. Tožnica se ne more sklicevati na to, da je sama zasebni subjekt in torej ne javni zavod, in zaradi česar naj bi po njenem mnenju zanjo veljale smiselno določbe ZGD-1 glede ustanavljanja in posledično tudi Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 9. 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj sporno vprašanje v tem primeru ni dopustnost ustanovitve družbe z enim družbenikom po ZGD-1.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sistem predhodnega upravnega dovoljenja ne more upravičiti diskrecijskega ravnanja nacionalnih organov, ki bi lahko določbam prava EU, zlasti tistim, ki se nanašajo na temeljno svoboščino, kot je svoboda ustanavljanja, odvzelo polni učinek.
Države članice morajo določeno polje proste presoje pri določitvi meril, s katerimi je pogojeno ustanavljanje lekarn v določeni državi članici, merilo, na katero se sklicuje tožnica, pa je kot tako določeno v avstrijski zakonodaji, torej v nacionalni zakonodaji ene izmed držav članic, in za katero je bilo ugotovljeno, da je nediskriminatorno, če lahko organ pri domnevi obstoja potrebe upošteva tudi lokalne okoliščine (npr. težjo dostopnost do zdravil zaradi omejene mobilnosti ali bivanja v kmetijskih in osamljenih regijah).
Sklep, ki ga je tožnica izpodbijala s pritožbo, je bil v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vročen s fikcijo 3. 4. 2015. Pritožbo je za tožnico vložil skrbnik za posebne primere 5. 8. 2015. Tako je zamujen pritožbeni rok osmih dni, saj je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep 11. 4. 2015.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - odškodnina v obveznicah - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - pogajanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na besedilo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen že samega (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je SKZG kot zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. S tem ko je SKZG določen za zavezanca, so njegove pravice in obveznosti vezane na to svojstvo; za zavezance pa ZDen ne določa, da se svoje obveznosti vračila podržavljenega premoženja morejo razbremeniti iz razlogov, ki nimajo podlage v zakonu.
Če bi organ presodil, da gre za neustrezno ponudbo, bi moral SKZG pozvati k predložitvi nove, ustreznejše ponudbe. Šele če tudi v nadaljevanju sklenitev sporazuma ne bi uspela - pri čemer bi organ moral vseskozi izhajati iz obveznosti SKZG, da se je kot zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem (vlagateljem) o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen, ter upoštevati, da je sam dolžan pri tem aktivno sodelovati in sklenitev sporazuma spodbujati - bi organ mogel pristopiti k reševanju podrejenega zahtevka za odškodnino v obveznicah SDH.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. V konkretnem primeru je nesporno, da se je postopek začel z vložitvijo tožbe, ki je bila vložena 28. 10. 2014, torej pred vložitvijo prošnje za BPP in odločitvijo tožene stranke o prošnji za BPP, zato tudi po presoji sodišča tožnici ne gre nagrada za postopek povezan z vložitvijo tožbe. Tožnica ne more biti upravičena do nagrade iz naslova BPP, ki so ji nastali, preden je bila določena za odvetnico iz naslova BPP.
ZUP člen 40, 43. Odlok o sofinanciranju programov veteranskih organizacij v Mestni občini Nova Gorica člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - sedež stranke - zavrženje vloge
Spora o tem, da tožeča stranka nima sedeža na območju Mestne občine A., ni. Tudi ne more biti sporno, da 1. alineja 5. člena Odloka o sofinanciranju programov veteranskih organizacij določa, da morajo upravičenci to so veteranske organizacije, njihova združenja in zveze, med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da imajo sedež na območju Mestne občine A. V primeru da ga nimajo, se namreč vloga, ki je ni vložila upravičena oseba, sklepom zavrže. Drugi odstavek 13. člena Odloka pri tem še določa, da je upravičena oseba tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu Javnega razpisa. Pri tem se izpolnjevanje pogojev ugotavlja na podlagi obveznih dokazil in vloge prijavitelja. Vloga tožeče stranke je bila tako po mnenju sodišča na podlagi 13. člena Odloka v zvezi s 4. členom ZUP pravilno zavržena.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 68, 74, 141. ZDDV-1 člen 32, 33. ZDoh-2 člen 105, 105-11, 131. ZFU člen 14. SRS 14, 14.10.
davek od dohodkov iz dejavnosti - prihodki - akontacija dohodnine - obračun DDV - davčni odtegljaj - davčno priznani odhodki - odvetnik - kršitev pravil postopka
Inšpektor ima na podlagi 18. člena ZDS-1 oziroma 14. člena ZFU pravico pri svojem delu zbirati in pridobivati podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za odkrivanje kršitev davčnih predpisov. Tako ZDavP-2 kot ZFU dajeta davčnemu organu široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek za namene pobiranja davkov. V zaupnem razmerju med odvetnikom se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Obstoj posebnih indicev za to, da inšpektor pridobiva podatke od tretjih oseb (institucij in fizičnih oseb), se po zakonu ne zahteva. Dovolj je ocena inšpektorja, da so oziroma da bi bili podatki za izvedbo postopka inšpekcijskega nadzora lahko koristni, in sicer tako v smislu njihovega zbiranja kot v smislu preveritve že zbranih podatkov.
Ni spora o tem, da so bile odvetniške storitve opravljene, stroški zastopanja priznani ali vsaj priglašeni ter knjiženi v tej zvezi (davčni) odhodki. Poslovni dogodki, ki vplivajo na nastanek oziroma pripoznanje prihodkov, so torej nedvomno nastali. Zato bi v skladu z določbami SRS in davčnih predpisov, ki jih citirata davčna organa, tudi po presoji sodišča strankam morali biti izdani računi za zastopanje, pa niso bili, zato se prihodki utemeljeno in v skladu z določbami 68. člena ZDavP-2 ocenijo (ter obračuna DDV), in sicer (pravilno) najmanj v višini stroškov odvetniških storitev, priznanih s strani sodišča oziroma s strani nasprotne stranke, oziroma v višini stroškov, ki so bili priglašeni v sodnem postopku.
V vseh primerih, ko so bili strankam na podlagi blagajniških izdatkov s strani tožnika izplačani stroški zastopanja, je bilo strankam izplačano nekaj, do česar niso bile upravičene, saj naj bi jim po sklenjenih pogodbah stroški zastopanja ne nastali ali zaradi pro bono zastopanja ali zaradi pavšala, ki ga tožniku plačuje sindikat ali pa zaradi (delno) neuspešnega zastopanja. Zato izplačanih zneskov ni mogoče šteti za povračilo potrebnih stroškov in s tem za izplačila iz 30. člena ZDoh-2, ki niso obdavčena, temveč gre za druge dohodke iz 11. točke 105. člena ZDoh-2, od katerih obračuna in plača akontacijo dohodnine tožnik kot izplačevalec dohodka, ta pa ima nato pravico, da zahteva povračilo plačanega davka od zavezancev za davek.
podjetnik posameznik - prenehanje opravljanja dejavnosti - priglasitev davčne obravnave - materialni prekluzivni rok - prepozna vloga - zavrženje vloge
Določba četrtega odstavka 303. člena ZDavP-2 glede rokov za priglasitev je materialna določba in ne le postopkovna ter pomeni enega od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se lahko uveljavi davčna obravnava, kar pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za ugodnejšo davčno obravnavo.