ZBan-1 člen 253a, 253b. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Po določbah ZBan-1 tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, je pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tega ukrepa. Prav tako tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu (po 4. členu ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. V konkretnem primeru je nesporno, da se je postopek začel z vložitvijo tožbe, ki je bila vložena 28. 10. 2014, torej pred vložitvijo prošnje za BPP in odločitvijo tožene stranke o prošnji za BPP, zato tudi po presoji sodišča tožnici ne gre nagrada za postopek povezan z vložitvijo tožbe. Tožnica ne more biti upravičena do nagrade iz naslova BPP, ki so ji nastali, preden je bila določena za odvetnico iz naslova BPP.
Sklep, ki ga je tožnica izpodbijala s pritožbo, je bil v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vročen s fikcijo 3. 4. 2015. Pritožbo je za tožnico vložil skrbnik za posebne primere 5. 8. 2015. Tako je zamujen pritožbeni rok osmih dni, saj je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep 11. 4. 2015.
davek na promet nepremičnin - prenos lastninske pravice na družbo - odplačni prenos - nepravilna uporaba materialnega prava
Izpodbijana odločitev temelji na zaključku, da gre v predmetni zadevi za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičninah, zaradi česar je tožnica dolžna plačati DPN za obravnavani pravni posel na podlagi 3. člena ZDPN-2. Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da je lastninska pravica na nepremičninah prešla na družbo in sodi v premoženje družbe, ter da tožnica ni edina lastnica (družbenica) navedene družbe. Zato ni mogla pridobiti premoženjske koristi v višini celotne vrednosti naknadnega vplačila. V obravnavani zadevi je bistvenega pomena stališče, da gre pri predmetnem pravnem poslu za odplačni prenos, navedeno stališče pa temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju in nezadostni obrazložitvi, zato se sodišče z vprašanjem, ali je možno obravnavati konkreten primer kot izjemo iz 10. člena ZDPN-2, ni ukvarjalo.
ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 19, 19/1, 19/1-3, 60, 60/5. ZV-1 člen 10, 11, 11/1, 21, 21/8, 158, 158/2, 203, 203/1. ZDPra člen 7, 7/1, 7/2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - zavezanec za vračilo premoženja - ovire za vračilo v naravi - vodno zemljišče - ribnik
Sodišče se s tožnico strinja, da je za vrnitev nepremičnine s parc. št. 870/2 v naravi podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Po navedeni zakonski določbi nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v postopku utemeljeno ugovarjal, da ne more biti zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi, ker nima zakonskega pooblastila za upravljanje z vodnimi zemljišči ter da se je pri tem lahko skliceval na določbo drugega odstavka 158. člena ZV-1, po kateri upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države ministrstvo, pristojno za vode. Tudi iz prvega odstavka 203. člena ZV-1 izhaja, da je z dnem uveljavitve tega zakona (10. 8. 2002) prešlo upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države na navedeno ministrstvo.
ZTuj-2 člen 37, 47, 47/1, 55, 55/1, 55/1-5, 55/5. URS člen 2, 15, 35, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravica do zasebnega in družinskega življenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da so pri tožniku podani razlogi zaradi, katerih pristojni organ lahko zavrne prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, pa je tožena stranka spregledala drugo fazo odločanja oziroma ugotovitvenega postopka v zvezi z dovoljenjem za začasno prebivanje. Pristojni organ mora namreč skladno s petim odstavkom 55. člena ZTuj-2 v postopku izdaje in podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Republiki Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. To določilo se mora razlagati in uporabiti v povezavi s prvim odstavkom 47. člena ZTuj-2, ki med drugim določa, da se tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za začasno prebivanje, razen tujcu, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, izdano zaradi opravljanja sezonskega dela, ob pogojih in v skladu s tem zakonom prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci.
Zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje lahko pomeni kršitev določila petega odstavka 55. člena ZTuj-2, če je poseg v pravico tožnika do družinskega življenja iz prvega odstavka 54. člena (in iz 35. člena) Ustave Republike Slovenije in 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesorazmeren. Zato je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe bistveno, ali je prvostopenjski organ na pravilen način ugotavljal sprva obstoj tožnikovega družinskega življenja ter nato še dopustnost (upravičenost) posega v omenjeno ustavno pravico tožnika zaradi zavrnitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje z vidika načela sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
Tožnik v obravnavani zadevi le ponovi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnik ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile.
Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - razlogi za odgovornost države članice - ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite - ponovni sprejem
V zadevi niso ugotovljene vse relevantne okoliščine konkretnega primera, ki se nanašajo na dejstvo, da gre za ponovno prošnjo. Odločitev države članice, da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je bistveno, da med državama obstoji soglasje o vprašanju, katera država je odgovorna in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe Uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev, prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Zavrženje pa je mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo tožene stranke z dne 27. 6. 2016 že odločeno ter je zato zavrženje nove vloge pravilno.
vpis lastninske pravice na čolnu - pogoji za vpis - stečajni postopek - naknadno najdeno premoženje
Nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, je treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 9/1, 9/1-4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - raba vode za pridobivanje toplote - dejanska raba vode
Tožnici je bilo vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote pravilno odmerjeno na osnovi energije, razpoložljive za odvzem toplote, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo tožnica lahko odvzela na podlagi s koncesijsko pogodbo pridobljene vodne pravice.
Sodišče ne vidi podlage, da bi dvomilo v skladnost predpisov, na katere je oprta izpodbijana odločitev, z zakonom oziroma Ustavo. Ureditev, po kateri se vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote odmeri na osnovi energije, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki se jo kot toploto lahko odvzame na podlagi pridobljene vodne pravice, je v razumni povezavi z namenom vodnega povračila. Kolikor tožnica vodne pravice v pridobljenem obsegu dejansko ne potrebuje (več), sodišče pripominja, da so v predpisih predvidene poti za spremembo koncesije, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Uredba Komisije št. 65/2011/EU z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 11.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - plača strokovnega vodje projekta - službena pot
Sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da pridobitev pravice do sofinanciranja stroškov dela pri vodenju LAS ne pomeni tudi tega, da je tožeča stranka avtomatično upravičena do sofinanciranja teh stroškov v celoti, pač pa le tistih, ki so nastali pri izvajanju tega programa. Kljub temu pa bi tožena stranka morala oceniti vsebino posameznih službenih poti kot celoto. Šele tako bi lahko presodila, kaj so opravila na službeni poti, ki se niso nanašala na sofinancirano dejavnost, predstavljala v razmerju do celotne vsebine take službene poti, predvsem pa ocenila, ali je taka opravila sploh mogoče ločiti od tistih, ki so se nanašala na sofinancirano dejavnost.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - izbira kandidata - dvotretjinska večina glasov Državnotožilskega sveta
Ob upoštevanju sestave Državnotožilskega sveta iz 79. člena ZDT-1 je odločitev o imenovanju posameznega kandidata za vodjo okrožnega državnega tožilstva sprejeta, kolikor zanj glasuje pet članov. Glede na to, da v obravnavani zadevi ni sporno, da nobeden od kandidatov ni prejel potrebnega števila glasov, je odločitev tožene stranke, da ne imenuje nobenega od njiju za vodjo ODT, pravilna.
izbris GERK - pravica do uporabe zemljišč - zakupna pogodba - tožbena novota
Tožnik šele v tožbi navaja, da ima sklenjeno zakupno pogodbo, da je ta še vedno veljavna in da je zato upravičen, da ima sporne GERK-e vpisane pri svojem kmetijskem gospodarstvu. Sodišče soglaša tako s toženo stranko kot tudi z agrarno skupnostjo, da so take navedbe tožbena novota, ki je v postopku ni dopustno upoštevati in tudi ne izvajati predlaganih dokazov v tej smeri. Odločitev je zato treba sprejeti le na podlagi dejstev in dokazov, ki so bili pridobljeni v upravnem postopku.
pogoji za razlastitev - gradnja avtoceste - nujni postopek
Ugovori, ki se nanašajo na potek trase ceste, v postopku razlastitve niso več relevantni, ker se presojajo v postopku načrtovanja poteka trase ceste v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predviden poseg.
ZGO-1 člen 54, 54/3, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 197, 197/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Z izdajo gradbenega dovoljenja pridobi status legalnosti le gradnja (obstoječa ali bodoča) na zemljišču, v obsegu in pod pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi to pomeni, da bodo morebitne neskladne oziroma nelegalne gradnje, ki se ali se bodo razlikovale od gradnje, dovoljene v obravnavanem gradbenem dovoljenju ali pa z njim sploh niso zajete, tudi ostale neskladne oziroma nelegalne.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - pogoji za podaljšanje rudarske pravice - pravica izvajati rudarska dela - stranski udeleženec
Tožena stranka je navedla samo to, da iz prejetih listin in javnih evidenc, ne da bi pojasnila katerih, nedvoumno izhaja, da tožeča stranka nima pravice izvajati rudarska dela na parcelni številki 167/1, kar pa za preizkus zakonitosti izpodbijanega akta ne zadostuje. Tožena stranka navaja sicer pogodbo, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in stranko z interesom dne 8. 7. 2009, ki sicer res ne vsebuje parcelne številke 167/1, vendar pa, kot je že prej navedeno, so te parcelne številke, ki so navedene v pogodbi (168, 167/5, 716/3, 167/2 in 167/7), nastale iz parcelacije, ki jo omenja stranka z interesom.
Glede na to, da med strankami obstaja spor glede pravice uporabe parcelne številke 167/1, ki se je tekom izkoriščanja rudarske pravice večkrat delila in so nastale nove parcelne številke, bi morala tožena stranka v ugotovitvenem postopku v zvezi z odločanjem o vlogi tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice to pojasniti oziroma med strankama, glede na izdani sklep o dovolitvi vstopa stranke z interesom v ta postopek, ta med njima izražen nasprotni interes določno opredeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - namen brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Sodišče se v celoti strinja z oceno tožene stranke, da o prošnji, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja namreč ni vsebovala podatkov zahtevanih z obrazcem BPP, podatkov o škodi, ki naj bi jo tožnici povzročila Republika Slovenija oziroma kateri organi so to škodo povzročili, ter dokazili, s katerimi bi tožnica utemeljevala zatrjevano škodo. Po presoji sodišča je tožena stranka te podatke utemeljeno štela med podatke, katerih odsotnost ji je onemogočala presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP v skladu z določbo 24. člena ZBPP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
Tožnik ni ravnal v skladu s upravno-sodno prakso in je vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico sprejem izpodbijane odločitve.