davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določbe 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
davek na promet nepremičnin - prenos lastninske pravice na družbo - odplačni prenos - nepravilna uporaba materialnega prava
Izpodbijana odločitev temelji na zaključku, da gre v predmetni zadevi za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičninah, zaradi česar je tožnica dolžna plačati DPN za obravnavani pravni posel na podlagi 3. člena ZDPN-2. Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da je lastninska pravica na nepremičninah prešla na družbo in sodi v premoženje družbe, ter da tožnica ni edina lastnica (družbenica) navedene družbe. Zato ni mogla pridobiti premoženjske koristi v višini celotne vrednosti naknadnega vplačila. V obravnavani zadevi je bistvenega pomena stališče, da gre pri predmetnem pravnem poslu za odplačni prenos, navedeno stališče pa temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju in nezadostni obrazložitvi, zato se sodišče z vprašanjem, ali je možno obravnavati konkreten primer kot izjemo iz 10. člena ZDPN-2, ni ukvarjalo.
ZBan-1 člen 253a, 253b. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Po določbah ZBan-1 tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, je pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi tega ukrepa. Prav tako tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu (po 4. členu ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. V konkretnem primeru je nesporno, da se je postopek začel z vložitvijo tožbe, ki je bila vložena 28. 10. 2014, torej pred vložitvijo prošnje za BPP in odločitvijo tožene stranke o prošnji za BPP, zato tudi po presoji sodišča tožnici ne gre nagrada za postopek povezan z vložitvijo tožbe. Tožnica ne more biti upravičena do nagrade iz naslova BPP, ki so ji nastali, preden je bila določena za odvetnico iz naslova BPP.
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, da so dolgovi po omenjenih posojilnih pogodbah zapadli, pravilna. Drugi člen obeh pogodb se glasi: „Posojilojemalec se obvezuje, da bo sprejeti znesek z obrestmi vred vrnil v celoti, in sicer v enem ali več obrokih, ki bodo dogovorjeni naknadno, in sicer v roku enega leta od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR“. Iz omenjene določbe nesporno izhaja, da je bil rok za vračilo posojila eno leto od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR. Iz konto kartic dolžnikovega dolžnika je razvidno, da je bil dogovorjeni znesek posojila po pogodbi z dne 3. 1. 2010, nakazan na TRR posojilojemalca v več obrokih v dogovorjenem roku, tudi posojilo po pogodbi z dne 3. 1. 2011 je bilo nakazano v več obrokih v dogovorjenem roku. Upoštevaje navedeno, je pravilen zaključek, kot ga podata davčna organa: v času izdaje izpodbijanega sklepa (18. 4. 2014) se je rok za vračilo posojila, upoštevaje drugi člen obeh pogodb, že iztekel in so dolgovi po obeh posojilnih pogodbah zapadli.
Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - razlogi za odgovornost države članice - ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite - ponovni sprejem
V zadevi niso ugotovljene vse relevantne okoliščine konkretnega primera, ki se nanašajo na dejstvo, da gre za ponovno prošnjo. Odločitev države članice, da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je bistveno, da med državama obstoji soglasje o vprašanju, katera država je odgovorna in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe Uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev, prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
ZTuj-2 člen 37, 47, 47/1, 55, 55/1, 55/1-5, 55/5. URS člen 2, 15, 35, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravica do zasebnega in družinskega življenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da so pri tožniku podani razlogi zaradi, katerih pristojni organ lahko zavrne prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, pa je tožena stranka spregledala drugo fazo odločanja oziroma ugotovitvenega postopka v zvezi z dovoljenjem za začasno prebivanje. Pristojni organ mora namreč skladno s petim odstavkom 55. člena ZTuj-2 v postopku izdaje in podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Republiki Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. To določilo se mora razlagati in uporabiti v povezavi s prvim odstavkom 47. člena ZTuj-2, ki med drugim določa, da se tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za začasno prebivanje, razen tujcu, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, izdano zaradi opravljanja sezonskega dela, ob pogojih in v skladu s tem zakonom prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci.
Zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje lahko pomeni kršitev določila petega odstavka 55. člena ZTuj-2, če je poseg v pravico tožnika do družinskega življenja iz prvega odstavka 54. člena (in iz 35. člena) Ustave Republike Slovenije in 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesorazmeren. Zato je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe bistveno, ali je prvostopenjski organ na pravilen način ugotavljal sprva obstoj tožnikovega družinskega življenja ter nato še dopustnost (upravičenost) posega v omenjeno ustavno pravico tožnika zaradi zavrnitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje z vidika načela sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
Tožnik v obravnavani zadevi le ponovi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnik ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile.
vpis lastninske pravice na čolnu - pogoji za vpis - stečajni postopek - naknadno najdeno premoženje
Nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, je treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - izbira kandidata - dvotretjinska večina glasov Državnotožilskega sveta
Ob upoštevanju sestave Državnotožilskega sveta iz 79. člena ZDT-1 je odločitev o imenovanju posameznega kandidata za vodjo okrožnega državnega tožilstva sprejeta, kolikor zanj glasuje pet članov. Glede na to, da v obravnavani zadevi ni sporno, da nobeden od kandidatov ni prejel potrebnega števila glasov, je odločitev tožene stranke, da ne imenuje nobenega od njiju za vodjo ODT, pravilna.
izbris GERK - pravica do uporabe zemljišč - zakupna pogodba - tožbena novota
Tožnik šele v tožbi navaja, da ima sklenjeno zakupno pogodbo, da je ta še vedno veljavna in da je zato upravičen, da ima sporne GERK-e vpisane pri svojem kmetijskem gospodarstvu. Sodišče soglaša tako s toženo stranko kot tudi z agrarno skupnostjo, da so take navedbe tožbena novota, ki je v postopku ni dopustno upoštevati in tudi ne izvajati predlaganih dokazov v tej smeri. Odločitev je zato treba sprejeti le na podlagi dejstev in dokazov, ki so bili pridobljeni v upravnem postopku.
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Zavrženje pa je mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo tožene stranke z dne 27. 6. 2016 že odločeno ter je zato zavrženje nove vloge pravilno.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 9/1, 9/1-4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - raba vode za pridobivanje toplote - dejanska raba vode
Tožnici je bilo vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote pravilno odmerjeno na osnovi energije, razpoložljive za odvzem toplote, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo tožnica lahko odvzela na podlagi s koncesijsko pogodbo pridobljene vodne pravice.
Sodišče ne vidi podlage, da bi dvomilo v skladnost predpisov, na katere je oprta izpodbijana odločitev, z zakonom oziroma Ustavo. Ureditev, po kateri se vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote odmeri na osnovi energije, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki se jo kot toploto lahko odvzame na podlagi pridobljene vodne pravice, je v razumni povezavi z namenom vodnega povračila. Kolikor tožnica vodne pravice v pridobljenem obsegu dejansko ne potrebuje (več), sodišče pripominja, da so v predpisih predvidene poti za spremembo koncesije, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Uredba Komisije št. 65/2011/EU z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 11.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - plača strokovnega vodje projekta - službena pot
Sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da pridobitev pravice do sofinanciranja stroškov dela pri vodenju LAS ne pomeni tudi tega, da je tožeča stranka avtomatično upravičena do sofinanciranja teh stroškov v celoti, pač pa le tistih, ki so nastali pri izvajanju tega programa. Kljub temu pa bi tožena stranka morala oceniti vsebino posameznih službenih poti kot celoto. Šele tako bi lahko presodila, kaj so opravila na službeni poti, ki se niso nanašala na sofinancirano dejavnost, predstavljala v razmerju do celotne vsebine take službene poti, predvsem pa ocenila, ali je taka opravila sploh mogoče ločiti od tistih, ki so se nanašala na sofinancirano dejavnost.
pogoji za razlastitev - gradnja avtoceste - nujni postopek
Ugovori, ki se nanašajo na potek trase ceste, v postopku razlastitve niso več relevantni, ker se presojajo v postopku načrtovanja poteka trase ceste v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predviden poseg.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - namen brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje
Zavrnitev prošnje sicer ne pomeni, da bi postala odločba materialno pravnomočna, ker med tožnikom in toženko z njo ni bilo vzpostavljeno nobeno pravno razmerje, kljub temu pa je zakon s citirano določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP omejil možnost uvedbe novega postopka tudi v takem primeru.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - ukrep prepovedi vstopa v državo
Med strankama dejstvo, da je bila tožnici pravnomočno izrečena prepoved vstopa v Republiko Slovenijo, ni sporno. Zato je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je v obnovljenem postopku dovoljenje za začasno prebivanje razveljavila.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - poslovna površina - gostinska dejavnost
Kaj spada pod pojem poslovna površina, od katere se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določa četrti odstavek 60. člena ZSZ/84, in sicer je to čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim. Ta definicija po vsebini ustreza pojmu neto tlorisne površine iz standarda SIST ISO 9836, na uporabo katerega napotuje 207. člen ZGO-1, in po katerem je neto tlorisna površina površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Ta površina se deli v uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino.
Javni poziv za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozil v električno vozilo točka 4a.
javni razpis - finančna pomoč za električna vozila - naložba v vozila - začetek naložbe
Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana.